Napoleon Bonaparte, ki je razširil meje francoskega cesarstva globoko v srednjo Evropo, na Pirenejski in Apeninski polotok, je vladal Rimu med letoma 1809 in 1814 ter mu vtisnil še danes opazen pečat.

Ob 200-letnici njegove smrti so v rimskem razstavišču Mercati Traiani odprli razstavo, posvečeno njegovemu vplivu na preoblikovanje Večnega mesta; pa tudi pomenu, ki ga je zgodovina Rima imela na njegov slog vladanja. Razstava pa predstavlja tudi arheološka izkopavanja Francozov, in to prav pod razstaviščem, okoli stebra cesarja Trajana.

"Trajanov steber je bil že prej kot model za steber na pariškem trgu Vendôme. Napoleon in Francozi so južno od stebra hoteli oblikovati velik trg. Toda med rušenjem hiš so naleteli na veliko arheoloških najdb, zato so se vprašali, ali naj uničijo tudi te," je povedala soavtorica razstave Nicoletta Bernacchio. Na mestu najdb je tako namesto trga nastal arheološki park, kot ga poznamo danes.

Sorodna novica Redek zdravnikov zaznamek odstira pogled v Napoleonova zadnja leta

Kdo so bili Napoleonovi vzorniki?
Na razstavi se posvečajo tudi staroveškim zgledom Napoleona, ki Rima ni nikoli obiskal. Napoleon je sprva občudoval vojskovodje, kot so bili Aleksander Veliki, Hanibal in Scipion. Ko je postal konzul in pozneje cesar, pa se je zgledoval po rimskih imperatorjih, zlasti Oktavijanu Avgustu, je poudaril soavtor razstave Massimiliano Munzi.

"Rim bi moral pod Napoleonom postati drugo mesto imperija, zato ga je bilo treba po pariškem vzoru ozeleniti in postaviti nove trge. Drevored na rimskih forumih, park na griču Pincio in Ljudski trg so samo nekateri od uspešnih posegov med francosko okupacijo Rima," je še dodal Munzi.

Razstava Napoleon in mit Rima je v razstavišču Mercati Traiani na ogled do konca maja.