Portret Napoleonove mlajše sestre so anonimno predložili organizatorjem pariškega salona leta 1799 z opisom "portret mlade dame, ki se naslanja ob rob okna" (Une jeune femme appuyee sur le bord d 'une croisee).

Dražbena hiša Doyle napoveduje portret kot vrhunec dražbe, zanj si obetajo od 40.000 do 70.000 dolarjev (torej približno med 36.000 in 63.000 evri).

Na dražbi bodo ponudili še pejsaže, tihožitja, portrete in sakralna dela evropskih umetnikov od renesanse do 19. stoletja. Poleg slik in risb starejših mojstrov bodo na dražbi še pohištvo, srebrnina in predmeti dekorativne umetnosti, so zapisali na spletnem portalu Art Daily.

Umetnica Marie-Victoire Lemoine je živela od leta 1754 do 1820. Izhajala je iz družine umetnikov in bila v času svoje profesionalne kariere v središču francoskega sveta umetnosti. Risala je predvsem portrete in bila znana tudi po žanrskem slikarstvu. Bila je študentka François-Guillauma Ménageota, s katerim je živela in delala v hiši, poleg ateljeja Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun (1755–1842), tedaj vodilne slikarke v Franciji.

Na portretu je verjetno stara 18 let
Pauline Bonaparte (1780–1825) je bila italijanska plemkinja, prva suverena vojvodinja Guastalle v Italiji, princesa francoskega cesarstva in princesa Sulmone in Rossana. Pri 17 letih se je poročila s francoskim generalom Charlesom Leclercom. Portret je najverjetneje nastal leto pozneje, kmalu po rojstvu njenega sina. Leta 1801 je Pauline Bonaparte spremljala moža na vojaškem pohodu do Haitija, kjer je Leclerc umrl zaradi rumene mrzlice. Leta 1803 se je poročila z rimskim princem Camillom Borghesom. V poznejših letih je živela ločeno od moža v vili Paolina v Rimu in zaradi svojega življenjskega sloga veljala za kontroverzno osebo.

Leta 1806 jo je Napoleon proglasil za vojvodinjo Guastalsko, vendar je svojo vojvodino hitro prodala Parmi za šest milijonov frankov in obdržala le plemiški naslov. Z bratom sta bila nekaj časa odtujena, ker ni marala njegove druge žene, Marije Luize, hčerke avstrijskega cesarja Franca I. Temu navkljub se je po njegovi izgubi bogastva izkazala za najzvestejšo med brati in sestrami. Bila je tudi edina, ki ga je obiskala v izgnanstvu na sredozemskem otoku Elba.

Portret velikega formata je bil v preteklosti last njenega starejšega brata Josepha (1768–1844), ki ga je Napoleon postavil za kralja Španije.