21. marec 1933 je bil torek, in sicer tretji torek po volitvah v rajhstag 5. marca istega leta. Dan, ki se je v zgodovino zapisal kot potsdamski dan (Tag von Potsdam), je zaznamoval stisk roke med kanclerjem Adolfom Hitlerjem (sveže izvoljenim) in predsednikom rajha (Reichspräsident) Paulom von Hindenburgom. Prizor so ovekovečili tudi na več milijonih kovancev, poštnih kartic in drugih spominkov. Verjetno so hitro postali kultni zbirateljski predmeti ….

Dogodek je bil pravzaprav naključje, ki je izhajalo iz požiga stavbe reichstaga. Iskali so namreč nadomestno lokacijo za konstitutivno zasedanje na novo izvoljenega parlamenta. Predlagana je bila prav Garnizijska cerkev, na koncu so se odločili za razsežno Krollovo opero, v Potsdamu pa je potekal zgolj protokolarni program.

Projekt "vojaškega" kralja
Dogodek, ki naj bi pokazal na kontinuiteto prusko-nemške zgodovine, sicer nikakor ni bil prvi, v okviru katerega se je v bližini ali v cerkvi kdo protokolarno mudil v uniformi. Uniforme so pravzaprav vpisane v zgodovino cerkve. To so namreč v četrtem stoletju 18. stoletja zgradili na željo (ukaz) tedanjega pruskega kralja Friderika Viljema I., ki so ga imenovali tudi Soldatenkönig (vojaški kralj). Zakaj? Zaradi mladostnih spoznanj, kaj pomeni, če tvojo državo prezrejo na mirovnih pogajanjih in tuje vojske svobodno korakajo čeznjo, si je prizadeval za izgradnjo močne vojske. Ta je pod njim dosegla obseg 50.000 mož.

A treba je priznati, da je "vojaški kralj" v vojno odšel le enkrat, medtem ko je bil denimo njegov sin Friderik II., imenovan tudi filozofski kralj (zaradi prijateljevanja denimo z Voltairom in stikov z nekaterimi drugimi razsvetljenci) in kralj flavtist, v praksi veliko bojevitejši. Mimogrede, med očetom in sinom so nastajali številni konflikti, tudi denimo samo zato, ker je sin začel obiskovati pouk flavte …

Simfonija zvonov
Kakor koli, vrnimo se k cerkvi, katere gradnjo je ’požegnal’ Friderik Viljem I. Njena dominanta je bil skoraj 90 metrov visok stolp. Tega je bilo ob obisku Potsdama neizogibno zaznati ne le zaradi njegove višine, pač pa tudi zaradi njegovega "programa". Zvonovi so zadoneli vsakih sedem minut in pol, poleg tega pa so ob polnih urah doneli korali, ob polovičnih pa je bil na sporedu posvetni program. Med v drugi svetovni vojni uničenimi zvonovi so bili tudi štirje s skrajno militarističnimi napisi, ki so jih instalirali leta 1939, in Hitler je enega od napisov osebno blagoslovil.

Cerkev je sicer že po prvi svetovni vojni postala srečevališče desnih radikalcev in novembra 1919 je denimo tu imel svoj prvi goreč govor proti republiki general Erich Ludendorff. Do leta 1933 so temu dogodku sledila še številna srečanja reakcionarnih in di demokracije sovražnih sil.

Cerkev, poškodovana med vojno, uničena v NDR-ju
Za našo zgodbo je sicer bistveno to, da se izražanje intence za rekonstrukcijo cerkve začne prav s predlogom za ponovno postavitev stolpa. No, dolgujem vam še predzgodbo. Cerkev je bila močno poškodovana in požgana med enim od bombardiranj med 2. svetovno vojno, konec šestdesetih let pa so se oblasti Nemške demokratične republike odločile za njeno odstranitev. Argumenti za njeno ponovno postavitev gredo tudi v smer argumentacije, da bi bil tako zagotovljen tradicionalni pogled na tri potsdamske cerkve, in sicer poleg Garnizijske še na cerkev sv. Nikolaja, ki je bila obnovljena že v času Vzhodne Nemčije, in cerkev sv. Duha. No, ta je bila prav tako odstranjena v času NDR-ja, naj bi pa stolp doma za starejše občane na njenem mestu spominjal na prejšnji cerkveni stolp.

Ideja za rekonstrukcijo Garnizijske cerkve je bila podana še pred zrušitvijo vzhodnonemškega režima. To je bilo leta 1984. NDR-ju je zahodna soseda ravno odobrila drugo znamenito milijardno posojilo, denar pa se je na veliko trošilo predvsem v Berlinu, da bi ta ob 750-letnici mesta leta 1987 pred mednarodno javnostjo nastopil kot moderna prestolnica. Če so bila druga mesta zanemarjena in pregovorno siva, je bilo seveda vseeno ...

Tako je leta 1984 nekdanji oficir in soustanovitelj decembra 1984 vzpostavljene Tradicionalne potsdamske družbe za zvonove (Traditionsgemeinschaft Potsdamer Glockenspiel) Max Klaar podal idejo za rekonstrukcijo Garnizijske cerkve. Družba je leta 1987 v zahodnonemškem Iserlohnu zagnala rekonstrukcijo zvonov Garnizijske cerkve in konstrukcijo, ki naj bi posnemala izvirnik, je Potsdamu predala aprila 1991. Hkrati so že začeli zbirati prispevke za rekonstrukcijo cerkve.

Novi forum za novo življenje cerkve
Pomemben mejnik je bil padec Berlinskega zidu in vzhodnonemškega režima. Težko si je namreč predstavljati, da bi politična elita (ali njeno nasledstvo), ki je odredila rušenje cerkve, zdaj odobrila njeno ponovno postavitev. Tako je civilnodružbeno gibanje Novi forum, ki je močno zaznamovalo tako imenovani Wende (politični preobrat v Vzhodni Nemčiji), 23. junija 1990 priredilo dogodek, s katerim so zaznamovali spomin na rušitev cerkve leta 1968.

Obnoviti historični Potsdam
Odločilen, pa ne le za usodo Garnizijske cerkve, pač pa celotnega Potsdama, je bil sklep potsdamskih mestnih svetnikov (Stadtverordnetenversammlung), da se mesto, ki je tudi prestolnica zvezne dežele Brandenburg, poskuša približati svoji zgodovinski podobi. Ena ključnih stavb, ki so jih tako znova zgradili, je palača Barberini, v kateri domuje istoimenski muzej, sklenjeno pa je bilo, da se ponovno historično pozida celoten predel okoli palače Barberini s Humboldtovo ulico in Starim trgom. Lokacija Garnizijske cerkve je nekoliko vstran.

Bodo rekonstruirali le zvonik?
Kakšna bo usoda cerkve, še ni povsem jasno. Od konca oktobra 2017 so gradili cerkveni stolp, ki naj bi po nekaterih načrtih ostal edini rekonstruirani del cerkve. Po prvotnih načrtih naj bi bil končan lani poleti, po novem enkrat letos, po nekaterih predvidevanjih pa leta 2024. Spreminjajo se tudi načrti financ. Po izvornih načrtih naj bi projekt stal dobrih 40 milijonov evrov, oktobra 2021 je veljalo 44 milijonov, aktualnejših podatkov nimam. A očitno se tudi v Nemčiji projekti skozi svoj razvoj dražijo.

Kar zadeva financiranje, za zdaj velja, da Nemčija kot zvezna država projekt podpira z okoli 20 milijoni evrov, a zvezno sodišče je podalo mnenje, da so bila sredstva dana brez potrebnih dokazov o celotnem financiranju. Zato naj usoda zvonika, kot poročajo nekateri mediji, še ne bi bila gotova. Tako je denimo kulturna ministrica Clauda Roth nadaljnja sredstva 4,5 milijona evrov začasno zamrznila (stanje: april 2022).

Trenutno sicer, kot je poročal dnevnik Tagesspiegel, mestna politika čaka na sejo odbora fundacije Garnisonkirche, kjer se bo govorilo tudi o tem, ali se fundacija odpoveduje ideji nadaljevanja rekonstrukcije v smeri ponovne izgradnje cerkvene ladje. Prav tako naj bi tudi občinski parlament o cerkvi odločal marca. Plati in plasti politike, vključene v projekt, je preveč za tukajšnjo razpravo.

V cerkvi so bili tudi pozitivni dogodki
Za to besedilo je pomembno, da je stolp trenutno zgrajen do svoje končne višine in da usoda morebitne nadaljnje rekonstrukcije ni znana. Zagovorniki rekonstrukcije cerkvene ladje zagovarjajo oblikovanje urbanistične celote ’spomenikov’ v središču Potsdama, pa da je treba korigirati napačno odločitev organov NDR-ja za razstrelitev ostankov stare cerkve, poudarjajo pa tudi, da ob negativnih ne bi smeli pozabiti na pozitivne dogodke iz zgodovine cerkve. Med temi navajajo obisk Napoleona I. in ruskega carja Aleksandra I. na grobu Friderika II., združitev luteranov in reformiranih evangeličanov v protestantsko unijo kot tudi članstvo nekaterih "zarotnikov" 20. julija 1944 v cerkveni skupnosti. Nasprotniki pa med drugim izpostavljajo ceno projekta, ki da je nezaslišana ob tem, da je materialno stanje več kot 1000 vaških in 700 mestnih župnijskih cerkva v deželi Brandenburg ogroženo.

Za tujce je zanimiva predvsem vnema, s katero se Nemci lotevajo rekonstrukcij, ki se po pravilu časovno zavlečejo in na koncu stanejo več, kot je bilo predvideno. Vprašljivi so tudi rezultati z vidika, koliko gre tu za duh nečesa zgodovinskega in koliko za občutek neke vrste poligona ponaredkov. Nameni so sicer dobri. Da bi pokazali na prelom s preteklostjo, so med drugim pred stolp Garnizijske cerkve postavili križ iz žebljev iz Coventryja, simbol miru in sprave, z napisom: Usmeri naše noge na pot miru. Prva preizkušnja miru bodo seveda razprave o usodi projekta Garnisonkirche, katerega zgodovina je zanimiva, pa naj se uresniči ali ne.