Štiri od zaseženih predmetov so povezani z nemško-libanonskim trgovcem z umetninami Robenom Dibom, ki je obtožen poneverbe dokumentov, s katerimi naj bi z Bližnjega in Srednjega vzhoda pretihotapil več sto artefaktov. Njegov sodelavec, pariški trgovec Christophe Kunicki, je bil pred dvema letoma aretiran zaradi obtožb pranja denarja, kriminalne zarote in prevare.

Dib, ki ga čaka enaka obtožnica, se je marca v francoski prestolnici sam predal oblastem in je že od takrat v priporu. Kakršno koli nezakonito početje zanika.

Vpleten tudi (nekdanji) direktor Louvra?
Novo poglavje škandala se je pisalo prejšnji teden, ko je bila proti nekdanjemu direktorju pariškega muzeja Louvre Jean-Lucu Martinezu vložena obtožnica zaradi "sodelovanja pri prevari in pranju denarja" v zvezi z več umetninami, ki jih je kupila abudabijska izpostava muzeja Louvre. Te naj bi bila napreč pretihotapljene iz Egipta. Tudi Martinez vse obtožbe zanika.

Med zaseženimi predmeti je portret na mumiji iz Fajuma, ki je star več kot 1900 let in datira v čas, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Neron; poslikava na lesu je vredna 1,2 milijona dolarjev. Med predmeti je še zbirka lanenih fragmentov s slike, ustvarjene med letoma 250 in 450. Oba predmeta sta bila prodana prek pariške dražbene hiše Pierre Bergé, kjer je bil Kunicki strokovnjak za avtentifikacijo.

Tožilstvo je zaseglo še poslikavo z lesene krste iz obdobja ok. 945–712 pr. n. š. ter dve steli iz apnenca (ena je vredna 250 tisoč dolarjev, druga pa 50 tisoč dolarjev). Poslikavo s sarkofaga je prodajalo nizozemsko podjetje, a v Dibovem imenu.

Koliko predmetov se bo izkazalo za sporne?
V Metropolitanskem muzeju so doslej na to temo komentirali le, "da v celoti sodelujejo s preiskavo" in da bo tako tudi v naprej.

Tokrat pa niti ni prvič, da so iz tega slovitega muzeja že zasegli eksponat, povezan s Kunickijem in Dibom. Leta 2018 je tožilstvo zahtevalo zlat sarkofag, ki ga je muzej kupil za skoraj 4 milijone dolarjev le leto dni pred tem. Izkazalo se je, da je sarkofag prodajal Kunicki leta 2013, torej ravno v letu, ko je tožilstvo sprožilo svojo preiskavo.