Našli so marsikaj zanimivega, pri izkopavanju pa so si med drugim zastavljali vprašanje, ali drži domneva, da je bilo gradišče sredi 1. st. pr. n. št. opuščeno.

Domneva o tem, kdaj je bilo železnodobno gradišče verjetno opuščeno, temelji na nekaterih starejših naključnih najdbah. Nedavno najdene drobne najdbe tej tezi pritrjujejo, saj mlajših najdb ni, pravi arheolog Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije.

Za kakšne najdbe pravzaprav gre? Med drobnimi najdbami, ki so jih našli letos, sta posebej zanimiva bronasta zaponka in rimski srebrnik iz 1. stoletja pr. n. št. Srebrni novec je bil kovan leta 62 pr. n. št. v Rimu, zaponka za obleko pa je bila zelo verjetno izdelana v severni Italiji. Strokovnjaki jo datirajo v čas od leta 100 do leta 70 ali 60 pr. n. št. Zaponka se je na Babi verjetno znašla zaradi prepletanja modnih trendov, ki je potekalo podobno, kot se širijo modni vplivi danes.

Tudi letos so pri izkopavanjih (ta so prvič potekala leta 2022) združili moči Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Park vojaške zgodovine Pivka in Univerza Oshkosh iz ameriškega Wisconsina – poleg dveh profesorjev je iz Wisconsina prišlo tudi šest študentov arheologije (od tega dve študentki že drugič).

Tlakovci, zaponka, novec in odlomki posod
Obe sezoni so raziskovali manjšo vrtačo, kjer je nekoč stala stavba – na podlagi najdb žlindre sklepajo, da je šlo za kovačijo. Od stavbe se je ohranil polkrožno zgrajen zid iz peščenjakovih plošč in velik podporni kamen, ki je bil baza za lesen steber lesenega nadstrešja. V okolici stavbe so odkrili tudi več tlakovcev, ki so jih gradiščarji nasuli zaradi izravnave terena. Poleg zaponke in novca so našli tudi odlomke posod v železnodobni tradiciji in amfor.

Stiki med domačimi in rimskimi trgovci
V drugih plasteh so med drugim našli železen nožiček, odlomke drugih železnih predmetov in del keramičnega ognjiščnega svitka. Najdbe tako rimskih kot domačih najdb kažejo na stike med domačini in rimskimi trgovci. Rimski trgovci so imeli postojanko na najdišču Mandrga na Razdrtem.

Kaj bi lahko privedlo do opustitve naselbine?
Če torej lahko domnevamo, da je bila naselbina opuščena sredi 1. stoletja pr. n. št., se odpre tudi vprašanje, kaj je do tega privedlo? Po eni od teorij bi bilo gradišče Baba lahko opuščeno v času Gaja Julija Cezarja, ki je imel štab v bližnji Akvileji, od koder je v zaledju med domačini novačil vojake za vojaške pohode. Domačini so se temu uprli, kar je vodilo v rimsko vojaško posredovanje in verjetno uničenja naselja. Druga možnost je, da je bilo uničeno pod Cezarjevim naslednikom Oktavijanom, poznejšim prvim rimskim cesarjem Avgustom, ko je vodil vojaški pohod v Ilirik.

Raziskovalci so osnovno strukturo naselja razbrali s topografskimi obhodi in analizo lidarskih podatkov ter njihovimi prikazi. Na teh je dobro vidno obzidje z obrambnim stolpom, ki je pri gradiščih redek element. Izkopavanja pa so dala več podatkov o notranji organizaciji naselja, ki je bilo natančno strukturirano v četrti, z bivalnim in obrtnim delom naselja, kalom za zbiranje vode.

Dozdajšnje raziskave fokusirane predvsem na obzidja gradišč
Poletna šola arheologije je trajala štiri tedne – sklenila se je v petek. Načrtujejo jo tudi v prihodnje, saj želijo arheologi gradišče bolje raziskati. Po Laharnarjevih besedah "so te raziskave med redkimi izključno raziskovalnimi izkopavanji, poleg tega doslej ni bilo veliko raziskav v notranjosti gradišč, običajno so izkopavali le obzidja". Na Slovenskem je sicer večina izkopavanj reševalnih, kar pomeni, da se začnejo ob najdbah med gradbenimi projekti, saj za raziskovalna izkopavanja po običajno ni dovolj sredstev.

Šolo financirajo sodelujoče inštitucije v okviru svojih rednih programov, ameriški partnerji pa se po dveh uspešno izpeljanih sezonah trudijo zagotoviti dodatna sredstva na razpisih v ZDA. Velika zasluga za poletno šolo gre profesorici Adrienne Frie, ki je pred leti delala doktorat o železni dobi na Dolenjskem. Ko je nato na univerzi Oshkosh dobila profesuro, so ji pri organizaciji prakse za študente prav prišli stiki iz časa raziskav v Sloveniji.

Dobrodošlo sodelovanje, ki prinaša premike tudi v raziskovalnem smislu
Laharnar pozdravlja sodelovanje več inštitucij, ki so se povezale v skupen projekt na mednarodnem, nacionalnem in lokalnem nivoju. "Uspešni pa smo bili tudi v raziskovalnem smislu, saj najdbe potrjujejo našo tezo, da se je v 1. stoletju pr. n. št. zgodil konflikt med domačim prebivalstvom in Rimljani, ki so počasi prodirali na današnje območje Slovenije."

Dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, "prvimi varuhi" arheološke dediščine
Projekt je tudi dober zgled sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sodelujoči z univerze Oshkosh namreč bivajo na turistični kmetiji v Slavini, ki leži v bližini Babe. Izkopavanja pa je na svojem zemljišču prijazno dovolil eden od Slavincev. Arheologi za vaščane pripravijo tudi predstavitev poteka izkopavanj in najdbe. Tovrstno sodelovanje je po besedah Laharnarja in domačina Janka Boštjančiča, direktorja Parka vojaške zgodovine, pomembno tudi kot ozaveščanje domačinov o pomenu arheološke dediščine, saj so prav oni v primeru morebitnih nepooblaščenih posegov vanjo njeni "prvi varuhi".

V skladu z zakonodajo, ki določa, da najdbe hrani muzej, pod pristojnostjo katerega je določeno območje, bodo najdbe z Babe trajno shranjene v Notranjskem muzeju Postojna. Več najdb z Babe pa hranijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije – med drugim zakladno najdbo rimskih in keltskih novcev, ki je bila zakopana po letu 74 pr. n. št.