Po poročanju Reutersa ostanki stavbe, ki je v višino merila šest metrov, v dolžino 55 in v širino 15 metrov, kažejo, da je bila naseljena v dveh daljših obdobjih med letoma 600 in 1050, so zapisali v izjavi za javnost mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH).

Eden najobsežnejših objektov Kulube
Majevska civilizacija je dosegla svoj vrhunec med letoma 250 in 900, ko je vladala širinam, ki danes spadajo pod Mehiko, Gvatemalo, Belize in Honduras. Palačo so odkrili na vzhodu arheološkega najdišča Kuluba, nekdaj pomembnega predkolumbovskega kraja na Jukatanu.

"Začeli smo delo, začeli smo šele odkrivati enega najobsežnejših objektov na tem najdišču," je povedal arheolog Alfredo Barrera. Kuluba je imela pomembne vezi z majevskima mestoma Ek' Balam in Chichen Itza, z zadnjim so bile vezi pomembnejše, saj je pod njegovim vplivom postal del njegove trgovske mreže in ozemlja.

Še štiri najdbe na tej lokaciji
Mehiški strokovnjaki zdaj skupaj z odkritimi razvalinami palače raziskujejo še štiri najdbe na območju, imenovanem Skupina C, ki stojijo na osrednjem trgu Kulube, vključno z oltarjem, ostanki dveh stanovanjskih stavb in okroglo strukturo, za katero se domneva, da je šlo za peč. Konservatorji raziskujejo možnosti pogozdovanja predelov Kulube, da bi na ta način zaščitili zgodovinsko mesto pred vplivi vetra in sonca, so še sporočili z INAH-a.