V naslednjih tednih nameravajo postaviti skupaj 20 spotikavcev v spomin na 20 žrtev nacističnega in ustaškega nasilja med drugo svetovno vojno.

Demnig je projekt začel leta 1992 in si ga zamislil tako, da bi v spomin na Jude na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom namestili spominske granitne kocke spotikavce (Stolpersteine). Kamni, prevlečeni s slojem medenine in vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so že postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Češkem, Madžarskem in Norveškem, pa tudi v Sloveniji. Foto: EPA
Demnig je projekt začel leta 1992 in si ga zamislil tako, da bi v spomin na Jude na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom namestili spominske granitne kocke spotikavce (Stolpersteine). Kamni, prevlečeni s slojem medenine in vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so že postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Češkem, Madžarskem in Norveškem, pa tudi v Sloveniji. Foto: EPA

Čudežni otrok hrvaškega gledališča
Na kamnu, prevlečenem z medenino, je mogoče prebrati: "Tukaj je živela Lea Deutsch, rojena leta 1927, umorjena leta 1943 v živinskem vagonu na poti v Auschwitz". Lea Deutsch je začela nastopati v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) kot petletnica, imeli so jo za hrvaško Shirley Temple. O njej je pred leti tudi izšla knjiga Lea Deutsch – zagrebška Ana Frank, v kateri so mlado zagrebško igralko primerjali z avtorico znanih dnevniških zapisov.

Leta 1943 so nacisti v Auschwitz deportirali celo družino Deutsch, za katero so se prej potegovali številni Zagrebčani, a brez uspeha. Lea, ki je imela takrat 16 let, ni preživela šestdnevne poti brez hrane in vode. Njena mama in brat sta bila ubita v taborišču, oče pa je holokavst preživel in je danes pokopan v Zagrebu. Foto: Wikipedia
Leta 1943 so nacisti v Auschwitz deportirali celo družino Deutsch, za katero so se prej potegovali številni Zagrebčani, a brez uspeha. Lea, ki je imela takrat 16 let, ni preživela šestdnevne poti brez hrane in vode. Njena mama in brat sta bila ubita v taborišču, oče pa je holokavst preživel in je danes pokopan v Zagrebu. Foto: Wikipedia

"Naš namen ni seštevanje krivic, ampak izobraževanje. Želimo negovati kulturo spomina in pogledati v preteklost za mirno in boljšo prihodnost. To je tudi odgovor skrajnežem, ki izkrivljajo zgodovinsko resnico. Vsaka žrtev je imela ime in hišni naslov", je ob postavitvi spotikavca povedal Kotel Da-Don, rabin judovske verske skupnosti Bet Israel v Zagrebu.

Dodal je, da so doslej po svetu postavili več kot 70.000 spotikavcev – ne samo za umorjene Jude med drugo svetovno vojno, temveč tudi za Rome, Jehovove priče, antifašiste in druge žrtve politike nacistov in njihovih privržencev, kot so bili ustaši v času Neodvisne države Hrvaške.

Današnje slovesnosti se je udeležila tudi hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek, ki je poudarila, da s postavljanjem spotikavcev žrtvam vračajo tisto, kar je najpomembnejše, njihovo ime in identiteto, ki ju je zatirala zločinska ideologija.

V Zagrebu bodo do konca novembra postavili še 19 spotikavcev, da bi mimoidoče spominjali na tiste, ki so jih nacisti in ustaši poslali v smrt. Naslednji bo tako znamenje dobil Miroslav Šalom Freiberger, hrvaški nadrabin, ki je pomagal rešiti številne pripadnike svoje skupnosti. Ubit je bil takoj po izkrcanju iz vlaka, ker se je uprl brutalnosti nacističnih paznikov.

V Zagrebu je pred začetkom druge svetovne vojne živelo približno 12.000 Judov, vojno je preživelo približno 2000 pripadnikov judovske skupnosti. Prve spotikavce so na Hrvaškem postavili na Reki leta 2013, v spomin na tamkajšnjo judovsko družino Lipschitz, katere člani so prav tako umrli v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Projekt postavljanja spominskih kamnov žrtvam holokavsta je začel berlinski umetnik Günther Demnig v devetdesetih letih. Demnig je tudi avtor spotikavca za Leo Deutsch. Po navadi vsak svoj spotikavec postavi sam, a tokrat se slovesnosti zaradi epidemije ni mogel udeležiti.