V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so odprli gostujočo razstavo iz Japonske, ki opominja na nesprejemljivost jedrskega orožja. Postavitev Hirošima in Nagasaki 1945 – takrat in nikoli več predstavlja pretresljive zgodbe ljudi pred eksplozijo atomskih bomb in po njej v teh dveh japonskih mestih.

Sorodna novica 70 let pozneje - se je svet kaj naučil iz Hirošime?

"Razstava ob številnih fotografijah, osebnih izpovedih ljudi in izvirnih predmetih prinaša pretresljivo zgodbo o trpljenju ljudi ter o močni volji japonskega naroda do ponovne vzpostavitve normalnega življenja in gradnje 'nove' Japonske. Je hkrati opozorilo in opomin, da vojne prinašajo trpljenje in ne prizanašajo nikomur ter da se takšne tragedije človeštvu ne smejo več zgoditi," sporočajo iz muzeja.

Razstava izvorno prihaja iz Spominskega muzeja miru v Hirošimi, prvič pa je bila postavljena leta 1995 v Washingtonu v ZDA. "Od takrat potuje po svetu in ponosni smo, da je bil za prvo postavitev v Sloveniji izbran prav naš muzej," je povedala direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Simona Tripkovič.

Na 31 panojih so na ogled fotografije, v vitrinah pa večinoma avtentični predmeti iz Hirošime in Nagasakija, ki po besedah Simone Tripkovič pripovedujejo ganljive zgodbe ljudi, ki so bili priča tragediji avgusta 1945. Razstava podrobneje pojasnjuje uničujoče učinke in posledice eksplozij atomskih bomb, dotika pa se tudi povojne obnove.

Sorodna novica Ogenj bo ugasnil, ko ne bo več jedrskega orožja

"Upava, da boste ob ogledu razstave sprevideli, kakšen je resnični obseg grozljive škode, ki jo je povzročilo jedrsko orožje, in se še temeljiteje zavedeli, da je jedrsko orožje absolutno zlo," sporočata župana Hirošime in Nagasakija, Kazumi Matui in Širo Suzuki. Razstava nosi tudi neposredno sporočilo: "Še naprej bomo opozarjali na grozote Hirošime in Nagasakija, dokler ne zagotovimo mirnega sveta brez jedrskega orožja. Ne želimo, da bi tudi vi doživeli našo tragedijo."

Slavnostna govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je v svojem govoru dotaknila tudi osebne zgodbe Sadae Kasaoka, preživele v bombnem napadu, ki je bila na odprtju razstave. "Dolgo časa po vojni je veljala cenzura na opis dogajanj v obeh mestih. Zato se je bilo ne le prizadetim, temveč vsem Japoncem, težko v polnosti soočati s tragedijo, ki jih je doletela. Preživeli A-bombe pa so živeli s stigmo. Tudi naša Sadae Kasaoka je zaradi diskriminacije kot 'hibakuša' – preživela – težko dobila službo, pa tudi – v tedaj veljavnem dogovornem sistemu – moža. Poročila se je z drugim 'hibakušo' in z njim imela hčer in sina. Žal pa je mož umrl pri komaj 35 letih, zaradi raka, za katerega je prepričana, da ga je povzročilo sevanje, ko je dan po bombnem napadu iskal očeta in sestro," je dejala Pirc Musar.

Odprtja razstave, ki bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor na ogled do 28. februarja 2025, so se udeležili tudi veleposlanica Japonske v Sloveniji Akiko Yoshida, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi Jošifumi Išida in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.