Priznanja podeljujejo tako posameznikom kot pravnim osebam, ki so "pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine," so zapisali v NUK-u. Prejemnike Trubarjevih priznanj izbere posebna komisija, ki zbira pobude na podlagi javnega razpisa.

V utemeljitvi Trubarjevega priznanja za literarnega zgodovinarja in teoretika Janka Kosa, sicer dolgoletnega profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti in člana SAZU-ja, je komisija poudarila, da gre za enega od utemeljiteljev primerjalne književnosti na Slovenskem. "Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice," piše v utemeljitvi.

Leta 1931 rojeni Janko Kos je že v 60. letih preteklega stoletja začel preučevati Prešerna, poleg njegovih pesmi je v znanstvenokritičnih izdajah objavil tudi Čopova pisma in spise, Vodnikovo zbrano delo in osem knjig Cankarjevega zbranega dela, zlasti kratko prozo ter romana Na klancu in Hiša Marije Pomočnice.

Na podlagi teh raziskav je napisal monografije o Vodniku, Čopu in Cankarju, svoja spoznanja pa je vgradil tudi v druge preglede, med katerimi so Romantika, Razsvetljenstvo in monumentalna Primerjalna zgodovina slovenske literature. Trubarjevo priznanje mu je prineslo njegovo "znanstveno in uredniško delo, posvečeno slovenskim pesnikom in pisateljem, katerih zapuščine v veliki meri hrani NUK, je izjemen in trajen prispevek k ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine."

Trubarjevo priznanje za leto 2022 so namenili tudi Slovenski matici, ki je ob Študijski (nekdanji Licejski) knjižnici, ki je bila predhodnica NUK-a, začela namensko zbirati pisno kulturno dediščino in rokopise slovenskih književnikov.

Kmalu po ustanovitvi Slovenske matice v letu 1864 je njen prvi tajnik postal Fran Levstik, ki je bil pozneje imenovan tudi za skriptorja Študijske knjižnice. Šest let kasneje je matica izdala dela Jovana Vesela Koseskega, nato še Slovenske narodne pesmi v štirih zvezkih, ki jih je zbral Karel Štrekelj. V 20. letih preteklega stoletja se je velik del rokopisnega gradiva Slovenske matice kot dar preselil v NUK-ovo Rokopisno zbirko. Na začetku leta 2014 je NUK na pobudo Slovenske matice, katere tajnik je bil tedaj Drago Jančar, prevzela obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945–2001.

"Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponimije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908. Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati," še piše v utemeljitvi.