Njegov – po današnjih kriterijih v več pogledih sporni – poseg je rešil mesto pred načrtovanim rušenjem, tokratni pa obiskovalcem omogoča, da ga obkrožijo.

Carcassonne, ki leži v jugozahodnem delu Francije, še danes obdaja srednjeveško obzidje, po katerem se bo zdaj prvič po več stoletjih mogoče sprehoditi v celoti. To je 1,3 kilometra dolga pot, ki je za obiskovalce odprta, zahvaljujoč 31 mesecev trajajoči obnovi.

Konservatorsko-restavratorski projekt, ki je potekal pod okriljem državnega spomeniškovarstvenega centra (Centre des Monuments Nationaux), je stal 5,6 milijona evrov, poroča portal Art Newspaper. Del zneska, točneje 4,5 milijona evrov, prihaja iz državnega načrta za okrevanje po pandemiji covida-19.

Sprehod okoli citadele
Sprehod po obzidju obiskovalcu ponudi razgled na grad s stolpiči, katedralo in ostrešja številnih starih hiš, na drugi strani pa na dolino reke Aude. Najstarejše arheološke sledi v Carcassonnu segajo v čas okoli 3500 pred našim štetjem, današnji pretežno srednjeveški videz mesta pa izhaja iz 13. stoletja. Utrjeno naselje zaznamuje obzidje s 53 stolpi (v enem izmed njih je v 13. stoletju delovala inkvizicija, zaradi katere se ga še vedno drži ime Inkvizicijski stolp), ki spadajo v različna obdobja. Kraj je imel dvižni most in obrambni jarek. Del mestnega obrambnega obzidja spada še v rimski čas, del pa kaže srednjeveško zasnovo.

Konservatorsko-restavratorski projekt je vključeval obnovo in stabilizacijo 300 metrov dolge vzhodne notranje stene obzidja, pa tudi nekaterih stolpov. To je nadaljevanje dveh obnov zadnjih dveh desetletij – leta 2008 so obnovili severne galsko-rimske strukture, leta 2015 pa srednjeveški vzhodni del obzidja. "300 metrov se morda ne zdi veliko, ampak obnova je vključevala devet stolpov iz krhkega peščenjaka, ki ga je bilo treba marsikje zamenjati, v njih pa tudi hrastov pod," je za portal Art Newspaper povedal kurator carcassonskega gradu Franck Doucet. Ob tem opozarja na simbolični pomen obnove. "Vsekakor je to največji restavratorski projekt po Eugènu Viollet-Le-Ducu."

Skoraj porušena citadela
Carcassonne je bil v 19. stoletju zaradi klavrnega stanja predviden za rušenje. Dekret za rušenje so sprejeli leta 1849, kar je povzročilo številna nasprotovanja. Za ohranitev zgodovinskega mesta se je med drugim zavzel pisec, zgodovinar in arheolog Prosper Mérimée, ki je k projektu pritegnil arhitekta Viollet-le-Duca. Viollet-le-Duc je bil zaslužen za obnovo vrste znamenitosti, kot so pariška Notre-Dame, bližnja gotska arhitekturna mojstrovina Sainte-Chapelle, bazilika v Saint Denisu in samostanski otoški kompleks Mont Saint-Michel. Z vidika sodobnih spomeniškovarstvenih smernic so njegovi posegi vprašljivi zaradi favoriziranja izbranih obdobij na škodo drugih, še vedo pa je odigral pomembno vlogo v razvoju varstva kulturne dediščine.

Carcassonne je Unesco leta 1997 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Danes je mesto, ki v veliki meri ohranja zgodovinski značaj, ena od bolj priljubljeno turističnih destinacij v Franciji. Letno ga obišče 700.000 ljudi.