Svoj izstop iz Unesca, torej Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, so oktobra 2017 kot prve napovedale ZDA. Kmalu je tudi Izrael, ki se je Unescu pridružil 1949, naznanil, da bo sledil ZDA.

Čeprav je Unesco najbolj znan po svojem programu svetovne dediščine, si poleg tega prizadeva tudi za zaščito svobode tiska in spodbujanje izobraževanja žensk ter se bojuje proti ekstremizmu in antisemitizmu.

V Izraelu devet območij svetovne dediščine
Izrael ima devet območij svetovne dediščine, vključno z bahajskimi vrtovi v Hajfi, svetopisemskim mestom Masade blizu Mrtvega morja in kot Belo mesto znan severni del Tel Aviva. Na seznamu je tudi stari mestni predel Vzhodnega Jeruzalema, pri čemer pa ni naveden njegov teritorialni status. Unesco je na svoj seznam umestil tudi tri lokacije na palestinskem ozemlju.

Izraelov izstop ne bo vplival na območja, ki so navedena znotraj meja države. Njihovo upravljanje je v rokah tamkajšnjih oblasti, država pa je še naprej ena izmed držav, podpisnic konvencije o svetovni dediščini.

"To je zadeva politike."
Kljub temu pa se izraelski strokovnjaki sprašujejo, ali je umik prava poteza. "Ne verjamem, da je to pametna odločitev," je dejala arhitektka Giora Solar, ki je v zadnjih letih pripravila več izraelskih prijav za vpis na seznam območij svetovne dediščine. "To je zadeva politike. Seveda se ne strinjam z večino glasovanj v Unescu, vendar to je spolitizirano. S tem, ko ga zapuščamo, ne kaznujemo nikogar razen sebe. Ni Unesco tisti, ki je proti Izraelu, to so države, ki glasujejo proti njemu," je še dejala arhitektka.

Unesco kot gledališče absurda?
Unesco je kot prva organizacija ZN-a v letu 2011 sprejel Palestino kot polnopravno članico in takrat se je administracija Baracka Obame odločila, da ga ZDA prenehajo financirati. Njihov delež je znašal 22 odstotkov vseh sredstev organizacije, s čimer so bile ZDA do takrat Unescov najpomembnejši finančni podpornik. Takrat se je tudi Izrael odločil za prekinitev prispevanja v Unescovo skupno malho. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je takrat po poročanju Nemške tiskovne agencije DPA pohvalil ZDA, da so sprejele "pogumno in moralno odločitev, saj je Unesco postal gledališče absurda, in namesto da bi ohranjal zgodovino, to izkrivlja".

Dve leti pozneje so ZDA sicer zaradi neplačevanja članarine izgubile volilne pravice v Unescu, vendar so vztrajale kot članica. Kljub prekinitvi financiranja pa so zadržali svoje prostore na sedežu organizacije v Parizu.

Že drugi izstop ZDA
ZDA pa niso tokrat prvič izstopile iz te ZN-ove organizacije, saj so se za izstop odločile že leta 1984, ko je v Beli hiši sedel Ronald Reagan. Njihovo odločitev sta takrat spodbudila po njihovem mnenju proti zahodnemu svetu nastrojena politizacija in neučinkovito upravljanje organizacije. Pod predsedovanjem Georgea W. Busha pa so se ZDA leta 2003 znova vrnile v Unesco.

V letu 2016 pa so se diplomatski odnosi med Izraelom in Unescom še dodatno poslabšali, potem ko je slednji sprejel resolucije, za katere so izraelski predstavniki dejali, da ne upoštevajo judovskih vezi s svetiščem v Jeruzalemu. Pri tem so se med drugim sklicevali na navajanje imena Tempeljskega griča zgolj z arabskim in angleškim imenom ter izpuščanjem hebrejskega. "Dejati, da Izrael nima nobene povezave s Tempeljskim gričem je, kot da bi dejali, da Kitajska nima zveze s Kitajskim zidom ali da Egipt nima zveze s piramidami," je takrat dejal izraelski premier in dodal, da je Unesco izgubil še tisto malo "legitimnosti, kar je je še imel".

Unesco je navajal Izrael tudi kot okupatorsko silo in postavil pod vprašaj ukrepe te države na palestinskih ozemljih. Leta 2017 je Unesco sprejel še eno resolucijo, ki je vznemirila izraelsko stran. Z njo je namreč bilo določeno, da se starodavno mesto Hebron, ki leži na okupiranem Zahodnem bregu, navaja kot zgolj palestinsko mesto svetovne dediščine.

"Novi duh" ni spremenil odločitve
Pod vodstvom generalne sekretarke Unesca Audrey Azoulay, ki je to funkcijo nastopila novembra 2017, so se diplomatska razhajanja v naslednjem letu umirila, z mediacijo so celo poskušali prepričati izraelske predstavnike, da bi država ostala v organizaciji.

Carmel Shama Hacohen, takratna izraelska veleposlanica pri Unescu, je med drugim govorila o "novem duhu" in očitno pustila odprto možnost, da bi preložili izstop Izraela.

Čeprav je bil dosežen določen napredek, to očitno ni bilo dovolj za Netanjahuja. Izraelski premier je septembra namreč zavrnil povabilo na konferenco o antisemitizmu, ki jo je ob robu Generalne skupščine ZN-a organiziral Unesco. Svojo odločitev je po navedbah Deutsche Welle utemeljil z besedami: "Če in ko Unesco konča s svojo pristranskostjo do Izraela, preneha zanikati zgodovino in začne podpirati resnico, bo Izrael počaščen, da se bo znova pridružil."