Festivalsko dogajanje bo tokrat potekalo v znamenju slovenskih umetnikov, saj so se v prvem delu predstavili zlasti tuji. "Po uspešnem prvem delu je pred nami drugi del 14. Festivala Klovnbuf, ki v letošnjem letu poteka v znamenju iskanja ravnotežja med nebom in zemljo, med cirkusom in drugimi žanrskimi zvrstmi, med normalnostjo hrepenenja in nenormalnostjo bivanja, življenja," so zapisali organizatorji.

Kot so pojasnili, "je mali človek v post-pandemičnem svetu izgubljen, zato je treba poiskati novo ravnovesje sil, pri čemer so najbolj na udaru ravno človekove vrline, vrednote, spretnosti, sposobnosti, imaginacija, telo, um in srce".

Klovnbuf v drugem delu predstavlja živahno slovensko produkcijo najatraktivnejših umetnikov na področju sodobnega cirkusa različnih generacij. Festivalsko dogajanje v ponedeljek, 26. julija, ob 20. uri začenja projekt Noister Tjaža Juvana. Projekt oziroma predstavo, ki združuje formi kinetične zvočne postavitve in sodobnega gibalnega performansa, ki temelji na sodobnem cirkusu, bo prikazal premierno, Juvan pa se bo prav tako predstavil na žonglerskem koncertu in v okviru lanske festivalske uspešnice NOise Cirkus kolektiva Mismo Nismo. NOise Cirkus je improvizirani glasbeno-cirkuški projekt, ki je hkrati oda predmetom, ki so izgubili svoj namen.

Z dvema projektoma se bo predstavila Danijela Zajc. V predstavi sodobnega cirkusa Etida za prepariran klavir in vrv avtorica raziskuje interakcijo prepariranega pianina s klasičnimi akrobacijami na zračni vrvi, projekt Niti pa predstavlja nadaljevanje daljše raziskave življenja, prežetega s patriarhatom in kmečkim življenjem. Po navedbah organizatorjev gre za nadgradnjo dela, ki je globoko osebno izpovedno in osvetljuje življenje v tradicionalnem kmečkem okolju in se ukvarja z nenehnim preseganjem lastnih meja in zmožnosti.

Program med drugim obsega intenzivno gledališko delavnico Larvalne maske Alenke Marinič in Justina Durela. Festival bo zaokrožila uspešna predstava Zarjavele trobente avtorja Branka Potočana in ekipe Fourklorja iz leta 2005, ki je nastala na podlagi ideje govora brez besed. Predstavo so zaznamovali obvladovanje telesa in "tiha" komunikacija s scenskimi rekviziti, ki zahteva od akterjev na odru prave akrobatske veščine. Po 16 letih bodo tako v novi preobleki znova zaigrale Zarjavele trobente 2021.