Sarkofag iz obdobja 26. dinastije, ki je bila na oblasti v letih 664-525 pr. n. š. (tik preden so območje zasedli Perzijci), je bil v grobni kamri; mumijo krasi okrog 100 zlatih amuletov, ki naj bi pokojnika varovali v onostranstvu. "Najti nedotaknjeno mumijo v sarkofagu ni nekaj vsakdanjega, ampak velika redkost," opozarja vodja Vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta Zahi Havas - še posebej, ker je Sakkara dobro znana nekropola, ki so jo plenilci že zdavnaj "prečesali".

70 odstotkov vseh zakladov Starega Egipta še pod zemljo?
Grobnico v puščavi zahodno od Sakkare (približno 20 kilometrov od Kaira) so arheologi odkrili že v začetku tedna. V njeni notranjosti se je skrivalo še kakšnih trideset drugih mumij. Ker gre že za tretje podobno odkritje na tem območju v zadnjem času, je Havas prepričan, da so arheologi na sledi večjemu in doslej neznanemu pokopališču. "Že od nekdaj trdim, da smo doslej odkopali le trideset odstotkov zakladov Starega Egipta, preostalo pa je še pod zemljo." Grobnica leži v mastabi svečenika Senejema iz obdobja 6. dinastije; nekropola se obenem nahaja v neposredni bližini slovite stopničaste piramide v Sakkari, h kateri se zgrinjajo turisti.

Indetiteta mumificiranega moža (še) ni znana (čeprav je Havas že navajal njegovo ime: Padi-heri) , najverjetneje pa je bil premožen človek, saj si v nasprotnem primeru ne bi mogel privoščiti večnega počitka v sarkofagu iz apnenca. Drugi pokojniki v grobni kamri so bili najverjetneje člani njegove družine, našli pa so celo mumificiranega psa, ki si ga je nekdo očitno želel vzeti s seboj v onstranstvo. Med najdbami v sobi, ki se je skrivala približno 11 metrov pod tlemi, sta tudi dve leseni krsti, v kateri je vrezana cela vrsta hieroglifov. Iz ene so že izvlekli mumijo, druga pa se je po pregledu izkazala za preveč krhko za kaj takega in jo bodo odprli šele po ustreznem konzervatorskem postopku.
Na petah odkritja brezglave piramide
Arheologi so lani junija v Sakkari odkrili tako imenovano izgubljeno in brezglavo piramido, ki je nihče ni videl skoraj 200 let (Brezglava piramida zato, ker se je do danes ohranila le osnova oziroma superstruktura, kot arheologi imenujejo temelj piramide. Izgubljena pa zato, ker so se za piramido, ki jo je leta 1842 omenil nemški arheolog Karl Richard Lepsius, za skoraj dvesto let izgubile vse sledi). Odkritje je spodbudilo nadaljnje izkopavanje, kajti ob velikih piramidah se pogosto najdejo t. i. pomožne piramide, v katere so Egipčani zagrebli trupla faraonovih družic.
A. J.