Režiser se je v predstavi, ki je bila v Ljubljani premierno uprizorjena 8. 10., izogibal terorizmu in muslimanskemu vprašanju, namesto tega pa se je posvetil poti Ibn Tahirja. Dogajanje je zgoščeno med tistim, ki manipulira, in tistim, ki je preveran, je v spletni klepetalnici povedal Horvat, ki pa ni želel zaupati, kako je dolg roman priredil za predstavo, dolgo dve uri, ampak je namesto tega povabil v gledališče.
Dvojčici, ki umreta večkratPrav vprašanje terorizma je Bartolovega Amaluta v začetku novega tisočletja spet napravilo zelo aktualnega, zato so mnogi pred premiero pričakovali, da se bo predstava ukvarjala prav s to temo. A režiser in drugi ustvarjalci predstave so vse obremenitve in pričakovanja ob začetku dela preprosto poskušali pozabiti ali pa so jih obrnili v svoj prid, je povedal režiser, ki pa je v predstavo kljub temu vključil namigovanja na 11. 9. 2001. "Imamo dvojčici, skoraj twinsa, ki predstavljata zahodno kulturo, ki pa v predstavi večkrat umreta, torej..., se ne zrušita le enkrat," je povedal Horvat.
Zanimivo vprašanje za Bartola
Alamuta je Horvat v celoti prebral dvakrat, prvič že v gimnaziji in nato še med ukvarjanjem, a se je vedno znova vračal k delu Vladimirja Bartola. Tudi sicer pa ob ustvarjanju predstav Horvat rad bere in vedno si izbere knjigo, ki mu je "majhna paralelna biblija za predstavo". Za Alamuta je v Salzburgu Horvat prejel prvo nagrado v tekmovalni kategoriji projektov mladega režiserja, nanjo pa tudi v Ljubljani prejema pozitivne odzive, saj "meni (kot režiserju) itak zmeraj vsi po premieri govorijo kar najlepše stvari. Tisti, ki slabo mislijo, pa se raje ne prikažejo," je prepričan režiser, ki bi med nastajanjem predstave Bartola najraje vprašal, kako je bilo, ko je bil on dramaturg v SNG-ju Drama Ljubljana.
Alamuta na filmu ne bi delal
Romanov na odru pa se Horvat še ni naveličal, ampak ga zdaj mika Witkiewitzevo Slovo od jeseni, ki ga priporoča vsem bralcem. Pri delu mu je pomembno, da je delo filmski material, kljub temu pa se z Alamutom na filmu na bi spopadel. Veliko raje bi za film priredil knjigo Sveta kri in sveti gral, ki ga je prebral že v osnovni šoli. Ob "filmskosti" pa je Horvatu pri predstavi pomembna tudi glasba. "Glasba je dramaturgija. In Drago je dramaturg," je o tej plati gledališča povedal režiser, ki se v dilemi med Beatli in Stonesi raje odloči za prve.
Intimna postavitev v Drami
Prvi Alamut, ki si ga je kdo upal postaviti na oder, je prirejen prav za Dramo v Ljubljani, saj jo definira prostor. V Salzburgu, kjer so Alamuta uprizorili na poletnem festivalu, so imeli na voljo oder, dolg okoli 20 metrov, ljubljanski pa je manjši, zato je Horvat predstavo na njem opisal kot bolj igralsko in intimno. Gostovanja na drugih odrih bi bila zato lahko težavna, a Horvat si jih kljub temu želi. Poudarja pa, da niso odvisna od njega, ampak od Drame, ki je lastnica predstave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje