Večkrat nagrajena priznana slovenska ilustratorka je tudi v iztekajočem se letu dobila kar nekaj priznanj svojemu delu. Poleg že omenjene nagrade, na katero je najbolj ponosna, je bila pred kratkim nagrajena na 9. Bienalu slovenske ilustracije s plaketo Hinka Smrekarja, njene ilustracije so nagradili tudi na Slovenskem knjižnem sejmu, junija pa so podobe, ki jih je ustvarila za pesniško zbirko Nika Grafenauerja Prividi, nagradili tudi na 3. hrvaškem bienalu ilustracij.
Slovenska sekcija IBBY jo je ob Lilli Prap predlagala za nagrado ALMA, ki jo je švedska vlada ustanovila v spomin na avtorico Astrid Lindgren za otroško literaturo.
Ilustracije, iz katerih pronica svetloba
Pregled ilustracij Alenke Sottler zadnjega desetletja pa so maja in junija pregledno predstavili v Bežigrajski galeriji. Ob razstavi je Miloš Bašin zapisal, da izza risarskih ali slikarskih potez ilustratorke pronica svetloba. "Prav svetloba ustvarja in razkrije prostor, ki je neskončen. In če je tema metafora za prostor ter čas, potem je svetloba simbol za stremljenje človeškega duha, ki nas pripelje na cilj in preko, onstran svetlobe, v primeru razstavljenih podob v njihov duhovni svet."

Kaj vse bo ilustratorki ostalo v spominu iz poslavljajočega se leta, si preberite v kratkem intervjuju.
Najboljši film, ki ste si ga ogledali v iztekajočem se letu?
Imam dva čudovita favorita, oba so predvajali v Kinodvoru, ki ga je zaradi odličnosti tudi potrebno izpostaviti; Panika na vasi (Panique au village) Stéphane Aubier in Vincenta Patarja (2009) in Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells )Tomma Moora in Nore Twomey (2009).
Najboljši knjižni naslov, ki ste ga prebrali v zadnjem letu?
Za najboljši knjižni naslov bi izbrala roman Tujec Alberta Camusa, ki sem ga po mnogo letih ponovno prebrala , od priročnikov pa me je najbolj navdušila knjiga o pisanju scenarijev Roberta McKee-a Zgodba.
Najboljša gledališka predstava leta 2010?
Zanimiv uvid v življenje pisateljice Zofke Kvedrove in “patologijo” ustvarjalke v Slovenskem kulturnem prostoru mi je ponudila gledališka predstava Misterij žene v režiji Alena Jelena, v predstavi pa igra Vesna Jevnikar, dramaturgija pa je delo Tamare Doneva. Zlasti ker opažam, da se ob drugih, vsak dan neopazno krčijo že samoumevne in pridobljene svoboščine žensk ustvarjalk.
Razstava, ki je letos na vas naredila največji vtis?
Trienala sodobne slovenske umetnosti - U3 v Moderni galeriji.
Najboljši koncert popularne ali klasične glasbe?
Brez predloga.
Kateri dogodek iz kulturnega področja se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Izid knjige čudovite knjige Drevo pravljic, kjer je zbrano izjemno življenjsko delo ilustratorke Marlenke Stupica in moje otroštvo!
Ste obiskali letos kakšen kulturni dogodek zunaj meja?
Bila sem na Knjižnem sejmu v Bologni, na odprtju mednarodne razstave ilustracij Le imagini della fantazia v Sarmede v Italiji, na odprtju razstave fotografij Marie Teo Morello v Vidmu in na odprtju 3. hrvaškega bienala ilustracij v Zagrebu.
Kaj štejete za svoj največji dosežek v letu 2010?
Junija sem v New Yorku prejela nagrado za ilustracije v knjigi Prividi revije 3x3 Magazine na 7. mednarodnem profesionalnem tekmovanju ilustratorjev. O selekciji na to tekmovanje sem včasih lahko le sanjala, letos v izjemni hudi mednarodni konkurenci pa sem se uvrstila med nagrajence. V strokovnem pogledu mi pomeni to izjemno priznanje.
Kaj najbolj pogrešate oziroma česa si na področju kulture najbolj želite v novem letu?
Želim si veliko tišine, praznine, refleksije, lepote in čas za realizacijo številnih idej.