Za slovenščino se je začel zanimati že kot študent, danes pa podalpsko deželo obišče enkrat do dvakrat letno in skuša odkriti, kakšen odnos imamo Slovenci do naših številnih narečij.

Lundberg je študiral na univerzi v Kansasu, kjer je bil njegov diplomski mentor dr. Marc Greenberg, dobro znani strokovnjak za slovensko zgodovinsko fonologijo, ki je z dr. Markom Snojem s SAZU-ja soustanovil revijo Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies (zdaj revijo ureja Lundberg z dr. Kozmom Ahačičem).

V 90. letih je preživel dve leti v Sloveniji, kjer je pisal svojo disertacijo o narečjih Haloz. "Zaljubil sem se v Slovenijo in vse od tiste raziskave dalje se redno vračam," razlaga profesor Lundberg.

Danes na univerzi Brighama Younga poučuje predvsem ruščino, a ga slovenščina s svojo bogato raznolikostjo narečij in ogromnim prepadom med pisano in govorjeno besedo izjemno zanima. Prav zato se je lotil nove raziskave, v kateri skuša ugotoviti, kako navadni Slovenci (ne akademiki) gledajo na svoja narečja in njihovo interakcijo s knjižno slovenščino.
Njegovo kratko anketo, za katero želi, da bi jo izpolnilo čim več ljudi, prilagamo zgoraj.

Poučujete ruščino in slovanske jezike. Kako dobro pravzaprav govorite slovanske jezike? Glede na to, da je vaš primarni interes ruščina, je slovenščina nekaj, kar se še učite ali jo dejansko solidno govorite? Sprašujem zato, ker preučujete narečja, kar je že precej specifično, za tujca pa tudi ambiciozno področje.
Od tujih jezikov mi gre ruščina daleč najbolje. Stalno jo uporabljam, tako v ZDA kot v Rusiji. Na naši univerzi imamo obsežen ruski program, jaz pa poučujem vse ravni tega jezika. Moja slovenščina je precej dobra. Sem bolj ali manj samouk, zato me ni vedno ravno prijetno poslušati, ampak v vsakodnevnih situacijah se znajdem povsem dobro. Tudi vse svoje raziskave opravljam v slovenščini.

Lahko na kratko opišete, kakšne so ure učenja slovenščine v ZDA?
V ZDA ni veliko priložnosti za formalni študij slovenščine. Najboljši program, za katerega vem, ima univerza v Kansasu - v bistvu kar edini program, za katerega vem. Moja univerza študija slovenščine ne ponuja, preprosto zato, ker nimamo dovolj študentov, da bi se program izplačal. Spodbujam pa svoje študente, naj se prijavijo na poletni študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Koliko zanimanja sploh je v Ameriki za slovanske jezike?
Kar precej zanimanja je za ruščino kot "jezik nacionalne varnosti". Vlada podpira študij ruščine, saj gre za pomemben jezik za ameriške mednarodne odnose. Posamezniki študirajo tudi druge slovanske jezike, a pogosteje gre pri tem za podiplomske programe, kjer študenti in akademiki uporabljajo jezik v raziskovalne namene.

Kolikokrat ste bili v Sloveniji? Kaj vas je pritegnilo?
V Sloveniji sem bil velikokrat, enkrat ali dvakrat letno v zadnjih 12, 13 letih. Mnogo je stvari, ki mi ugajajo v Sloveniji - očitno, glede na to, da se nenehno vračam! Ljudje so prijazni in se vedno pripravljeni družiti. Država je majhna, a raznolika - od obale in Alp do Štajerske in Panonske ravnine. Všeč mi je hrana s svojimi vplivi iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Seveda mi je zanimiv tudi jezik. Raznolikost narečij ponuja dragocene informacije o zgodovini slovanskih jezikov. Je pa tudi odličen laboratorij za preučevanje, kako se jezik spreminja.

Ste lahko nemudoma prepoznali razliko med narečji ter med govorjeno in pisano besedo?
Veliko časa sem preživel v okolici Maribora in Ptuja, zato prepoznavam štajersko narečje in nekatera od mikronarečij v Halozah. Sem pa pri tem pravi amater v primerjavi z Marcom Greenbergom in slovenskimi akademiki, ki se ukvarjajo z narečji in zgodovino jezika.

Katero slovensko narečje se vam zdi najtežje, katero pa najlepše?
Kot nekdo, ki mi slovenščina ni materni jezik, se mi vsa zdijo precej težka. Narečja na obrobjih države so prav gotovo zelo zanimiva, zaradi načina, kako delujejo z drugimi jeziki in različicami. Tudi zaradi tega me zanimajo Haloze. Težka, a zanimiva sta tudi koroško in prekmursko narečje.

Kakšne rezultate pričakujete od svoje raziskave?
Nočem vplivati na rezultate s prevelikim razglabljanjem o raziskavi. Na splošno me zanima odnos, ki ga imajo ljudje do svojih narečij in različnih različic slovenščine, s katerimi redno prihajajo v stik.

Kot ste omenili, ste delali raziskavo o haloških narečjih. Kaj ste odkrili? So bili ljudje kooperativni?
Moja disertacija je bila opis vrste mikronarečij, ki jih najdemo v Halozah. Preučil sem, kako se eno narečje loči od drugega in od bližnjih narečij v Sloveniji in na Hrvaškem. Ljudje so bili zelo kooperativni. Haložani so eni najbolj odkritosrčnih in velikodušnih ljudi, kar sem jih kdaj spoznal.

Kako se Slovenci razlikujejo od Rusov? Je naš odnos do jezika drugačen?
Okolji sta zelo različni. Veliko dobrih stvari je pri Rusih in v Rusiji, a oni krmarijo v precej težavnejšem političnem, demografskem in gospodarskem okolju. To tudi spremeni način njihove medsebojne interakcije.
Slovenci (slovenski puristi je morda boljša beseda) so precej paranoični, da bi se slovenščina "utopila" in izginila v vseh tujkah, ki jih mešamo v naš jezik. Najprej nemške tujke, nato srbohrvaške, zdaj pa angleške. Iz vaših izkušenj, je ta strah racionalen? Navsezadnje Nemci nimajo prav nobenih težav z mešanjem angleških besed v ustaljen nemški jezik, pa nihče ne kriči, da se bo nemščina izgubila ...
Kratek odgovor je, da novo besedišče jezik bogati, še posebej, ko se izvirne slovenske ali slovanske besede pri tem ne izgubijo. Tujke lahko dodajo nianse in subtilnost, ko ima določen jezik več besed, ki pomenijo isto, a z rahlo drugačnim registrom ali konotacijo. Slovenščina je zelo robusten in dinamičen jezik z močnimi družbenimi koreninami. Še naprej se bo spreminjala, a pri tem nikakor ne bo izginila.