Vasarijevo pisanje (Življenja najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov iz leta 1550) pomeni pomemben vir za življenje nekaterih umetnikov. Biografije umetnikov, ob katerih je nanizal tudi obsežen pregled njihovih del, ta pa primerno ovrednotil, je začinil z zabavnimi anekdotami, ki pomagajo razumeti značaj in pomen umetnikov. Foto: Il Messagero
Vasarijevo pisanje (Življenja najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov iz leta 1550) pomeni pomemben vir za življenje nekaterih umetnikov. Biografije umetnikov, ob katerih je nanizal tudi obsežen pregled njihovih del, ta pa primerno ovrednotil, je začinil z zabavnimi anekdotami, ki pomagajo razumeti značaj in pomen umetnikov. Foto: Il Messagero
Vasari: Palača Uffizi
Vasari se ni proslavil le kot pisec, ampak tudi kot slikar in arhitekt. V njegovem arhitekturnem opusu ne moremo mimo stavbe Uffizi, ki je bila postavljena za potrebe florentinske birokracije, danes pa je dom nekaterim največjim renesančnim mojstrovinam in ena najbolj obiskanih znamenitosti v Firencah.

Arhiv Vasarija, ki je prijateljeval s samim Michelangelom, naj bi za 150 milijonov evrov od potomcev Giovannija Festarija odkupila ruska družba Ross Engineering - a italijanski pravosodni minister Angelino Alfano opozarja, da je s posebnim predpisom določeno, da mora arhiv ostati v Vasarijevem rodnem Arezzu.

Pisma uglednih prijateljev
"Mislim, da ga resnično ne bo mogoče prepeljati drugam," je dejal Alfano in dodal, da vlada budno spremlja dogajanje okrog prodaje arhiva, ki ga hranijo v nekdanji Vasarijevi hiši v Arezzu, danes preurejeni v muzej. Arhiv med drugim vsebuje Vasarijevo korespondenco z Michelangelom, toskanskim vojvodom Cosimom I. iz družine Medici in številnimi papeži.

Novica o tem, da so potomci Giovannija Festarija tik pred njegovo smrtjo arhiv prodali ruskemu kupcu, je v javnost prišla prejšnji teden.

Denar je že, le interesa ni
Župan Arezza Giuseppe Fanfani je ministrstvo za kulturo pozval, naj arhiv vseeno odkupi država, saj lahko ta, "če hoče, najde potreben denar". Ministrstvo je predlog že zavrnilo, češ da je 150 milijonov veliko več, kot je arhiv resnično vreden.

Prenapihnjena cena kot pogajalska taktika?
Tudi znani italijanski umetnostni kritik Vittorio Sgarbi meni, da je takšna cena prenapihnjena. "Arhiv je vreden od 10 do 15 milijonov evrov in ne 150 milijonov," je dejal Sgarbi in dodal, da arhiv zelo dobro pozna, saj ga je tudi sam proučeval. Dodal je, da takšne cene ne bi mogla, denimo, na umetnostnem trgu doseči niti katera od Caravaggiovih slik.

"Gre za pretvarjanje," je sklenil Sgarbi, ki skupaj s še nekaterimi predstavniki vladnih služb sumi, da je novica o prodaji arhiva za tolikšen znesek le poskus, da se državo zvabi v plačilo velike vsote denarja, da bi preprečila njegovo selitev.

Prejšnji teden so z rimskega tožilstva tudi sporočili, da preučujejo, ali je bila prodaja arhiva zakonita.

Županov adut
Ob tem je župan Arezza Fanfani zagrozil, da bo, če bo prodaja arhiva ruskemu kupcu izpeljana, odpovedal za leto 2011 načrtovane slovesnosti, s katerimi naj bi zaznamovali 500. obletnico Vasarijeve smrti.