Jeseni je namreč projekt Vilnius'09 od države pričakoval še skoraj dvakrat več denarja. vendar je gospodarska kriza Litvo in s tem tudi letošnji projekt Evropske prestolnice kulture močno prizadela. Od 300 umetniških in kulturnih dogodkov, kolikor so jih načrtovali še pred letom dni, jih je direktorica projekta Vilnius09 Elona Bajoriniene januarja letos že skrčila na sto. Za primerjavo: Linz bo v letošnjem letu pripravil 220 dogodkov.
Ko je konec februarja dosedanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo Rolandas Kvietkauskas nasledil Bajorinienijevo, so predstavniki dosedanjih in prihodnjih evropskih prestolnic kulture iz protesta zaradi te zamenjave in krčenja programa odpovedali udeležbo na neformalnem srečanju, ki je bilo v litovski prestolnici načrtovano za ta mesec.
Poglobitev težav s stečajem letalskega prevoznika
Tudi Evropska komisija je kritično ocenila varčevalne ukrepe pri projektu. Bojazen, da bo prišlo premalo gostov, je dodatno narasla v začetku leta, ko je litovski letalski prevoznik flyLAL objavil stečaj, s čimer se je zmanjšalo število mednarodnih poletov po Evropi.
Na odprtju 50.000 obiskovalcev
Zaradi zmanjšanega proračuna so tako ogroženi za začetek maja napovedani dan poulične glasbe, nekaj delov programa evropskih umetnosti in za konec novembra predvideni festival svetlobe "Lux". Sicer pa je svetlobni spektakel, ki ga je za odprtje dogodka ob vstopu v novo leto zrežiral Gert Hof, občudovalo 50.000 obiskovalcev.
Predstavitev raznolike identitete mesta
V načrtu je bil tudi niz koncertov in razstav, na katerih naj bi ponazorili judovsko, poljsko in rusko identiteto Vilne. Še pred sto leti so namreč v mestu, čigar staro jedro je pod zaščito Unesca, živeli predvsem Poljaki in Judje, mesto pa je veljalo za nekakšen severni Jeruzalem. Druga svetovna vojna s holokavstom in Litva v Sovjetski zvezi pa sta korenito spremenili narodnostno sestavo mesta.
Letos nameravajo s posebnim programom zaznamovali tudi tisočletnico prve omembe Litve, ki je bila v 14. stoletju tudi največja evropska država. Raztezala se je preko delov današnje Belorusije, Ukrajine, Poljske in Rusije. Velja tudi za eno zadnjih pokristjanjenih dežel v Evropi, saj je bila poganska vse do konca 14. in začetka 15. stoletja.
Avstrijski predstavniki na obisku v litovski prestolnici
Vodja projekta Linz09 Martin Heller bo z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem še ta teden na obisku v Litvi. Fischer naj bi v četrtek skupaj z litovskim predsednikom Valdasom Adamkusom uradno odprl razstavo "Hrepenenje po naravi. Evropske krajine" v vilenskem Muzeju uporabne umetnosti. Od 3. junija do 26. oktobra bo razstava na ogled tudi v Linzu, v tamkajšnjem Grajskem muzeju (Schlossmuseum).
K skupnim skromno finančno podprtim projektom obeh prestolnic kulture poleg dnevov litovske književnosti, ki so se končali prejšnji teden, sodi še tekmovanje Linz vs. Vilnius, ko se bodo v petih večerih Avstrijci in Litovci pomerili v več spretnostih, ki bodo segale od glasbe do pripravljanja hrane.
Mariborski proračun 80 milijonov evrov
Za primerjavo naj še navedemo, da so predvideni stroški naložb v kulturno infrastrukturo v Mariboru, ki bo evropska prestolnica kulture leta 2012, do zdaj znašali 80 milijonov evrov. V štajerski prestolnici ob tem računajo na velik delež evropskih sredstev in sodelovanje države.
B. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje