Ocenjevalna komisija je ugotovila, da velika večina predlogov obravnava konstrukcijo stavbe kot manj pomemben del projekta, ne pa kot temelj arhitekturnega reda, merila, ritma in s tem kot izhodišče zunanjega izraza in oblikovanja notranjega prostora. Prvonagrajeni projekt je, kot so sporočili z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, tudi v tem pogledu izjema.
Poleg tega je vzbudil pozornost s tem, kako predstavlja univerzo v mestu in državi, in s primerljivostjo s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice.
Osrednja čitalnica kot velika soba knjig
Projekt v izhodišču ne prisluhne samo arhitekturnemu in arheološkemu kontekstu, temveč v ospredje postavi vlogo nove knjižnice kot jedra univerzitetne mreže in mestnega življenja v celoti. Z mislijo na večinske uporabnike nove knjižnice, torej študente, stavbo odpre z vhodom nasproti Filozofske fakultete, vhod z Emonske pa poišče navezavo s Plečnikovo knjižnico. Osrednjo čitalnico oblikuje kot sodoben, razgiban prostor z različnimi vrstami manjših čitalniških prostorov in mest, hkrati pa jo spremeni v veliko "sobo knjig".
Kot je še ocenila komisija, projektna rešitev, ki pretežno upošteva konservatorska priporočila, predvideva arheološko etažo kot vhodni nivo, v katerem je lociran del javnega programa knjižnice. "Upoštevanje rimskih ostalin se odraža v prostorski zasnovi stavbe, ki v skladu s pogoji natečaja mestni ulici s križiščem ohranja prosti, pa tudi v zastekljenih prostorih, postavljenih med rimske zidove v notranjosti inzul."
Ker so različne funkcije knjižnice ločene druga od druge, to ne omogoča le preprostega prehajanja iz enega sektorja v drugega, ampak tudi določeno stopnjo prožnosti z vidika prihodnje uporabe in glede razvoja projekta. "Glede na nedoločno prihodnost knjižnice v digitalni dobi vgrajena prožnost povečuje prilagodljivost knjižnice različnim načinom uporabe, hkrati pa ji omogoča optimizacijo vloge javne ustanove, ki je na široko odprta družbi," še piše v opisu zmagovalnega projekta.
Velik odziv tujih in domačih arhitektov
Komisija meni, da bo s prvonagrajenim natečajnim projektom za NUK II prestolnica pridobila sodoben, tehnološko moderen in uporabno fleksibilen objekt knjižnice, ki združuje izvirne arhitekturne in urbanistične kakovosti s spoštljivim odnosom do kulturne dediščine. Natečaj je naletel na velik odziv tako domače kot tudi mednarodne strokovne javnosti. Mednarodna strokovna komisija je ocenjevala 120 prispelih elaboratov.
Nov mednarodni arhitekturni natečaj je visokošolsko ministrstvo razpisalo, potem ko je vlada 2009 soglašala s predlogom ministrstva za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z gradnjo. Za izgradnjo nove stavbe nacionalne knjižnice je bila že leta 1989 izbrana rešitev arhitekta Marka Mušiča s sodelavci, vendar realizacije ni bilo. Po večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je visokošolsko ministrstvo kot investitor projekta ocenilo, da je izbrani projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje