Prizorišče prve olimpijade na sotočju rek Kladeos in Alpheios na zahodu polotoka Peloponez so znova odkrili pred 250 leti pod osmimi metri peska in naplavin. Zgodovinarji so do zdaj menili, da je Olimpijo uničil potres leta 551 n. št., potem pa so ga prekrile naplavine reke Kladeos.

Morski ostanki na 100 metrih višine
Po besedah Andreasa Vötta z inštituta za geografijo na univerzi Johannesa Gutenberga v Nemčiji je bilo izginotje antične Olimpije pod naplavljenim materialom "ena najzanimivejših geoarheoloških skrivnosti v Sredozemlju". Težko je bilo razložiti, kako je majhna reka Kladeos lahko najprej prekrila Olimpijo z nekaj metri sedimenta, pozneje pa izprala od 10 do 12 metrov podlage v globino na raven toka iz antičnih časov.

Vött raziskuje cunamije, ki so v zadnjih 11 tisoč letih pridrveli na obale vzhodnega Sredozemlja. Po raziskavi naplavin, geofizike, geokemije in mikroorganizmov na območju Olimpije je ugotovil zanimive reči: "Tako sestava kot debelina usedline v Olimpiji se ne skladata s potencialom vodnega pritiska reke Kladeos in geomorfološkimi ostanki v dolini." Močne dokaze za večkratni "obisk" cunamija je našel v prisotnosti mehkužcev, polžjih hišic in bogatih ostankov morskih praživali. Usedline so v notranjost pokrajine morale priti z visoko hitrostjo in veliko energije, da so lahko dosegle Olimpijo, ki leži več kot sto metrov nad morsko gladino.

"V preteklosti Olimpija od morja ni bila oddaljena 22 kilometrov, kot je danes. Takrat je obala segala osem ali več kilometrov dlje v notranjost," pravi Vött, ki domneva, da so cunamiji z morja udarili v ozko dolino Alpheios, skozi katero teče reka Kladeos, in se prek sedel prebili do Olimpije.
Olimpijo naj bi zalilo najmanj štirikrat
V Olimpiji so našli vsaj štiri faze visokoenergijskih poplav, ki so prizadele celotno dno doline, so zapisali Vött in kolegi v raziskavi, ki jo bodo predstavili tudi na mednarodni akademski konferenci v grškem mestu Korint septembra 2011. Eden izmed visokoenergijskih poplavnih nanosov je datiran med letoma 585 in 647 n.št., kar "se dobro pokriva s potresom leta 551, v katerem naj bi bila Olimpija uničena", so še zapisali nemški raziskovalci.

Po Vöttovem mnenju je dokaz proti potresu mogoče najti tudi v ostankih stebrov velikega Zevsovega templja, ki ne ležijo drug nad drugim, kot bi bilo pričakovati po potresnem sunku, temveč "lebdijo" v usedlinah. Zaradi močne seizmične aktivnosti v Grčiji so cunamiji v vzhodnem Sredozemlju pogosti. Zadnji megacunami v Sredozemlju se je zgodil leta 1908 po velikem potresu na jugu Italije, ko je umrlo več kot 100 tisoč ljudi. Na jugu Egejskega morja so leta 1956 izmerili kar 30-metrski plimni val.