Pročelje palače, katere prenova se je začela pred četrt stoletja, po končanih obnovitvenih delih pa je spet postala dom mestne hiše, s heraldičnim okrasjem in spominskimi ploščami pripoveduje o cvetočem obdobju Beneške republike, na katerega pa, kot opozarjajo v Pokrajinskem muzeju Koper, ne smemo gledati preveč idealizirano.

Glava Istre
Prvo mestno palačo naj bi Koper na osrednjem trgu dobil že leta 1254, izčrpnejši podatki o oblikovanju mestnega trga pa omenjajo leti 1268-1269. Prelomno je bilo obdobje po velikem uporu leta 1348, ko so se začeli največji gradbeni posegi na trgu. Začetek gradnje palače oziroma tedanjih dveh palač je spadal v čas oglejskih patriarhov, ki so kompleksu namenili vlogo upravljanja z mestom in njegovim širšim območjem. Pod Beneško republiko pa se je pozneje oblikovala težnja, da postane Koper upravno središče Istre, o čemer še danes pripoveduje italijansko poimenovanje kraja - Capodistria.

Palači sta v zgodnjem obdobju prizadela dva požara, po zadnjem pa je obnovljena Pretorska palača dobila tudi novo, pomembnejšo vlogo, saj se v njej sestaja mestni svet. Koper je bil Benetkam, s katerimi se je zgodaj povezal, precej naklonjen. Mesto, ki se je lahko zanašalo na prihodke od solin in proizvodnje vina ter oljčnega olja, se je pod Beneško republiko precej razvijalo in uživalo vlogo vodilnega upravnega središča ter iz tega izhajajoče ugodnosti.

Vendar je treba na beneške institucije lokalne samouprave gledati iz zgodovinske distance, opozarjajo v muzeju. Članstvo v velikem svetu je bilo bolj ali manj omejeno na stare koprske plemiške družine, kljub svojemu nazivu pa Beneška republika ni bila nič manj izkoriščevalska kot kakšne druge vladavine. Na tem območju so Benečani tako uvedli fevdalni red, živež so odkupovali po dampinških cenah, hkrati pa z visokimi davki omejevali njegovo prodajo drugim.

Kljub temu smemo reči, da je imel Koper v tem času nekoliko več vpliva, kar pa strokovnjaki iz Pokrajinskega muzeja Koper pripisujejo bolj njegovi obrambni vlogi mejne province, ki jo je imel praktično skozi vso svojo zgodovino.

Donatorji se ovekovečijo v prvovrstnih materialih
V končni podobi je Pretorska palača zasijala v 17. stoletju v obdobju baroka, ko je dobila tudi pročelje, ki se mogočno dviguje nad glavni trg. O pomenu stavbe in njeni zgodovini pripovedujejo vzidani grbi plemiških družin in doprsni kipi podeštatov iz belega marmorja, s katerimi so si tedanji donatorji zagotovili večen "zapis" na osrednji profani stavbi mesta. Eden izmed koprskih podeštatov je ves denar, namenjen za upravljanje mesta in za miloščino, uporabil za gradnjo Pretorske palače, pozneje pa ga je dož odstavil s položaja. Na samem pročelju so sicer danes kopije, saj hranijo izvirnike v pokrajinskem muzeju.

Rimski uradnik, ki se je transformiral v personifikacijo Pravice
Zanimiva zgodba spremlja kip Pravice, ki so ga v bližini izkopali v času humanizma. V bistvu gre za kip rimskega uradnika, podobnega ljubljanskemu Emoncu, ki pa so ga po izkopu drugače interpretirali. To je bil čas iskanja korenin izvora mesta v globoki preteklosti, zato so v njem prepoznali boginjo Palado Ateno, kar naj bi dokazovalo antični izvor mesta. Trupu so dodali žensko glavo in v roki postavili meč in tehtnico, nazadnje je kip našel mesto na vrhu palače, od koder kot alegorija Pravice zre nad Koprčane.

Pretorska palača je po koncu Beneške republike postopno izgubila pomen in sijaj. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/1969. Celovito prenovo stavbe so začeli leta 1991, ko so ji vrnili osnovno namembnost mestne hiše s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Poleg protokolarnih sprejemov in sej občinskega sveta v prostorih zdaj prirejajo tudi posvete, srečanja, predavanja in razstave.