Vodnikov trg je eden mlajših ljubljanskih trgov. Na istem mestu je od 13. stoletja dalje stala frančiškanska cerkev s samostanom in samostansko knjižnico. Na tem mestu je potekalo tudi srednjeveško mestno obzidje (vzhodno obzidje) kjer so bila t.i.
Vodnikov trg je eden mlajših ljubljanskih trgov. Na istem mestu je od 13. stoletja dalje stala frančiškanska cerkev s samostanom in samostansko knjižnico. Na tem mestu je potekalo tudi srednjeveško mestno obzidje (vzhodno obzidje) kjer so bila t.i. "samostanska vrata". Zadnji viden ostanek fortifikacije je obrambni stolp. Foto: Wikipedia
Arheološka izkopavanja
Arheologi so lani našli najdbe na Vodnikovem trgu, ki so potrdile njihove domneve o legi mestnih vrat, pod Ciril Metodovim trgom pa so našli različno antično keramično gradivo. Foto: J. Hobič/Mestni muzej Ljubljana
Spomenik Valentinu Vodniku je bil postavljen leta 1888 pred vhodom v Licej, zato je kip s hrbtom obrnjen proti trgu. Med letom 1895 in 1903 so bile ruševine samostana oziroma Liceja odstranjene, na tem mestu pa je nastal trg, ki so ga mestne oblasti brez večjih razprav (spomenik je že stal) poimenovale po Vodniku. Na njem je dobila svoj prostor ljubljanska zelenjavna tržnica. Foto: Wikipedia

Obravnavano temo nameravajo v razpravo predati parlamentarnemu odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino, s tem pa je, kot je dejal predsednik sveta Miran Zupanič, njihovo poslanstvo opravljeno. Kot je opozoril Zupanič, Nacionalni svet za kulturo nima pooblastil za razpravo o tem, kako naj se mesto razvija, je pa njegova dolžnost, da če ugotovi, da je kulturna dediščina ogrožena, na to opozori vlado. Na seji so si zastavili dve ključni vprašanji; ali bo z načrtovanimi posegi na Vodnikovem trgu ogrožena kulturna dediščina in ali so ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in ljubljanska mestna občina storili vse za zaščito kulturne dediščine na Vodnikovem trgu.

Je bilo dovolj storjenega za zaščito območja?
Predsednik SAZU-ja Jože Trontelj meni, da je kulturna dediščina na Vodnikovem trgu ogrožena in da pristojne inštitucije niso storile dovolj za njeno zaščito. Ob tem je poudaril, da je Vodnikov trg s tržnico in okoliškimi stavbami urbanistični, arheološki, tehnološki in zgodovinski spomenik izjemne vrednosti, ki naj se ga varuje in v katerega naj se ne posega. Z njim se je strinjala predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta Barbara Murovec.

Ljubljanski podžupan in arhitekt Janez Koželj pa je poudaril, da si ljubljanska mestna občina predvsem prizadeva tržnico rešiti in ji zagotoviti dolgoročen obstoj, njen namen pa nikakor ni uničenje Vodnikovega trga in tržnice. Kulturna dediščina na trgu po njegovih zagotovilih ni ogrožena, mesto pa je storilo vse, kar je bilo potrebno za njeno zaščito.

Posebna delovna skupina
Vodja ljubljanske območne enote ZVKDS Boris Vičič je povedal, da je zavod za projekt Arheologija na ljubljanskih tržnicah imenoval posebno delovno skupino. Ta se je po oceni stanja na terenu in podlagi še nekaterih podatkov odločila, da od investitorja za območje od Vodnikovega spomenika proti Mahrovi hiši zahteva spremembo projekta izgradnje garažne hiše. Sicer pa je menil, da je s stališča arheologije stopnja varovanja zadostna. Da kulturna dediščina na Vodnikovem trgu ni ogrožena in da so pristojne inštitucije storile vse potrebno za njeno zaščito, je prepričana tudi generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Strokovni dialog na mrtvi točki
Člani sveta so se strinjali, da je strokovni dialog glede načrtovanih posegov na Vodnikovem trgu obstal na mrtvi točki in da se je začel politizirati, poleg tega poteka v zelo pregretem ozračju. Član sveta Matjaž Zupančič je poudaril, da bi morali biti obe strani najprej pripravljeni prisluhniti druga drugi, saj je pri tako velikem posegu nujen konsenz. Članica sveta Meta Hočevar je menila, da bi se bilo treba vprašati, kaj pravzaprav je tržnica - to so ljudje, je zgodba in ne le prostor. Sama meni, da pri tržnici ne gre le za vprašanje arhitekture, ki je le vprašanje oblika, ampak za vprašanje ohranjanja načina proizvodnje in prodaje določenih izdelkov. Mitja Čander, prav tako član sveta, pa si želi, da se kulturno dediščino zaščiti, a je hkrati tudi na strani sprememb. Pozval je h konstruktivnemu dialogu, v jedru katerega bi bila želja, da tržnica preživi kot vitalna mestna sestavina.