Dognati skrivnost jezika se ne da, kot so nekateri poskušali, sledeč razvoju otroškega čebljanja v govor – oblikovanju prve med vsemi besedami, ki je bila, ki je in ki bo mama – in tako razvijali teorijo, kako je nastal človeški govor, jezik, ne le eden, ampak na tisoče.
Mednarodni dan materinščine, ki ga bo zaznamovalo več prireditev, letos poteka na temo Z večjezično izobrazbo k trajnostno naravnanim prihodnostim. V Ljubljani Društvo slovenskih pisateljev prireja srečanje s predstavniki porabskih Slovencev, v Gorici bo srečanje z naslovom Moj jezik - moji jeziki.
Spomin na bengalsko nepopustljivost
Na Unescu, ki je ta dan za dan materinščine razglasil leta 1999, so ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine zapisali, da bi "v dobro trajnostno naravnanega razvoja morali imeti učenci dostop do izobrazbe tako v maternem kot drugih jezikih".
Ta dan je posvečen spominu na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo približno 6.000 različnih jezikov, vendar kar polovici grozi izginotje, ocenjuje Unesco.
"Meje mojega jezika so meje mojega sveta," je zapisal filozof. Pri tem ni mislil na številčnost govorcev nekega jezika, ampak da je jezik čudežni organizem – nikakor ne le slovnica in slovarji – ki zaradi svoje specifične narave ni le sredstvo sporazumevanja, še zdaleč ne! Jezik se je rodil iz človekove želje, celo nuje, da poimenuje svet, v katerega se je rodil. Svoje roke, ženske dojke, temne oči svojih otrok, zvezde v globini črnine nočnega neba, ki so ga toliko plašile kot vabile. Sladke sadeže na drevesu spoznanja, zaradi katerih se je dvignil, vzravnal in se ločil od svojih bratov in sester, s katerimi se je premikal skozi pragozd in se sporazumeval z znaki, zvoki, glasovi.
Dognati skrivnost jezika se ne da, kot so nekateri poskušali, sledeč razvoju otroškega čebljanja v govor – oblikovanju prve med vsemi besedami, ki je bila, ki je in ki bo mama – in tako razvijali teorijo, kako je nastal človeški govor, jezik, ne le eden, ampak na tisoče. Danes je na svetu več kot šest tisoč jezikov, vsak mesec umreta dva. Ker je jezik živ organizem, je podrejen zakonom minevanja. Saj je človekov in ne božji.
Jezik združuje neko občestvo, da postane ljudstvo, narod, nacija. Je edini resnični temelj, na katerem se utemeljuje identiteta, prepoznavanje, a hkrati tudi razločevanje od drugih, četudi sosedov. A v jeziku je skrita tudi želja po širjenju, ekspanziji, prevladi. Danes vemo in slišimo, manj vidimo, da jeziki sledijo globalizaciji, razlivajo se preko svojih meja, osvajajo tuja ozemlja, tuje narode, jih tlačijo v topilne lonce, da se tam prekuhajo in izstopijo kot govorci kitajščine, angleščine, španščine: treh jezikovnih velesil, nenehno soočenih s slovanskim sojuzom, ki pod vodstvom ruščine postavlja svoje meje.
In kaj je z nami, Slovenci? Komaj dva milijona nas je, rečeno brez domišljije: za predmestje nekega svetovnega megapolisa nas je. A le če molčimo, če molčimo, ko nas sosedje potiskajo v provinco, ko naša severna soseda meni, da je celo v deželni ustavi neprimerno uporabiti izraz slovenski, ko naši zahodni sosedje še vedno proizvajajo prastrah pred Slovani, Slovenci, schiavi! Smo zaradi tega ogroženi? Smo zaradi tega manj vredni, so naše meje zaradi tega ogrožene, skrčene? Nikakor! Kajti jezik je čudežen organizem, ki zna poimenovati celo nepoimenljivo, nepredstavljivo. Vsakič znova iznajde nove in nove besede, ki širijo njegove meje, naše meje. Našli smo besedo za nekaj tako težko predstavljivega, kar se dogaja v CERN-u: rekli, izrekli smo novo besedo: trkalnik. In zdaj razumemo, da se tam nekje, globoko pod zemljo nekaj trka, da bi iz tega trkanja izluščili prvo in poslednjo skrivnost ne le našega bivanja, ampak celotnega vesolja.
Jezik je živ organizem. Rodi se, potuje skozi čase, se utrudi, ostari, ni več gibčen, ne zmore več poimenovati in s tem udomačiti reči in pojavov, ki jih prej ni bilo. Zvezdni utrinki že milijone let bežijo prek nočnega neba, a šele takrat, ko se je človek ozrl v nebo in na široko odprl oči in usta, se mu je izvila, rodila, povila beseda: utrinek. Meje mojega sveta izginjajo, četudi v sebi še vedno nosim jezik svojih prapradedov, saj se moj svet podira, gori, med ruševinami mrtvi otroci … Jaz pa bežim – v enem od evropskih jezikov se mi reče begunec, in samo zvezda Severnica mi kaže pot v Obljubljeno deželo. V sebi nosim dragotino, ki se ji reče jezik, jezik, v katerem so bile napisane ljubezenske pesmi, znanstvene razprave in zakoni. Zdaj so pred menoj samo še meje, ki jih jezik ne more prestopiti, ker so se drugi jeziki, s pomočjo tolmačev, dogovorili, da svoje svetove ogradijo z bodečo, rezilno žico, ki se ji v enem od teh jezikov reče tudi tehnična ovira.
In rad bi vprašal filozofa, četudi mi povedo, da je že umrl, kaj je zdaj z mojim jezikom. Kaj z mejami, ki naj bi jih moj ljubljeni jezik, v katerem sem šepetal zaljubljene besede in pel uspavanke, širil prek vseh drugih mejá: nacionalnih, rasnih, verskih? Ko tako čakam nekje med eno in drugo mejo, jaz begunec in vsi moji bratje in sestre, se sprašujem, zakaj je moj, pa ne le moj, jezik izumil tudi besede, kot so vojna, trpljenje, umiranje … Bom še kdaj izrekel mir, lepota, življenje? Bom.
O materinščini tudi onkraj meja domovine
Na prireditvi v Cankarjevem domu, ki so jo naslovili Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem, bodo sodelovali zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, pesnik Dušan Mukič, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani Katalin (Katarina) Munda Hirnök in urednica tednika Porabje Marijana Sukič.
Prireditev v Trgovskem domu v Gorici pripravljata Slovenski raziskovalni inštitut ter Narodna in študijska knjižnica, z jezikoslovcem Markom Stabejem se bo pogovarjala jezikoslovka Matejka Grgič.
Kateri so izzivi za jezike v sodobnem svetu?
Tema srečanja bodo predvsem sodobni izzivi, ki jih predstavljajo ohranjanje, razvijanje in promocija materinščine. Pluralnost opcij pa predstavlja za posameznike in skupnosti nove možnosti razvoja, a hkrati tudi nove kulturne, politične in strokovne dileme, s katerimi se moramo soočiti, so zapisali organizatorji. Refleksija o teh in podobnih vprašanjih je prednostna predvsem na jezikovno bolj izpostavljenih območjih in znotraj skupnosti, ki se identificirajo in definirajo na podlagi jezika.
Kaj je materinščina danes, je lahko pojem maternega jezika tudi sporen, celo diskriminatoren, koliko različnih pomenov lahko ima izjava, da je slovenščina moj materni jezik, so vprašanja, okoli katerih se bo vrtel pogovor. Živimo namreč v kompleksnem svetu, v katerem je paradigma en človek - en jezik - ena identiteta neustrezna.
Dognati skrivnost jezika se ne da, kot so nekateri poskušali, sledeč razvoju otroškega čebljanja v govor – oblikovanju prve med vsemi besedami, ki je bila, ki je in ki bo mama – in tako razvijali teorijo, kako je nastal človeški govor, jezik, ne le eden, ampak na tisoče.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje