Največji tempelj, ki so ga odkrili v Kantari, štiri kilometre vzhodno od Sueškega prekopa, in s katerim so stari Egipčani najverjetneje delali vtis na tuje delegacije, meri 70 krat 80 metrov in ima tri metre debele zidove. Sestavljajo ga štiri pravokotne dvorane, v katerih je nekoč strop podpiralo 34 stebrov.
Izbrisano poglavje egipčanske zgodovine
Arheologi so v templju poleg reliefov staroegipčanskih bogov odkrili tudi reliefe faraonov Ramzesa I. in II., pa tudi inskripcije v zvezi s Hiksi, azijskimi ljudstvi (ime dobesedno pomeni "tuji vladarji"), ki so v času 12. dinastije (1991-1802 pr. Kr.) vdirali v Egipt in več kot sto let vladali iz svoje prestolnice v delti Nila, mesta Avaris. Našli so, denimo, relief Ramzesa I pred bogom Setom, ki so ga častili Hiksi, kar je prvo podobno odkritje - Egipčani so tujce namreč tako sovražili, da so, ko so se naposled zavihteli nazaj na oblast, uničili vse kipe in zapise, ki so pričali o njihovi prisotnosti.

Sinaj je bil pomembnejši, kot smo mislili do zdaj
Vodja izkopavanj Mohammed Abdel-Maqsoud je nad odkritjem navdušen: čisto mogoče je, da bo treba v luči novih izkopanin prevrednotiti zgodovinsko vlogo Sinaja pri obrambi Egipta. Po prvih ocenah je bilo utrjeno mesto egipčanski vojaški "vrhovni štab" približno 1500 let, od Novega kraljestva (1569-1081 pr. Kr.) do Ptolomejske dobe.

Templje so odkrili med izkopavanji na nekdanji vojaški poti, znani kot Horusova pot, ki je nekoč povezovala Egipt in Palestino. Območje vzdolž ceste so prav zato, da bi našli kakšne utrdbe, začeli prekopavati že leta 1986. Nova najdba se ujema z zapisi o Horusovi poti na stenah slavnega Karnakovega templja v Luxorju, ki pričajo o enajstih vojaških utrdbah, ki so varovale vzhodno mejo države. Do zdaj so jih našli le pet.

A. J.