Arheologi pa so po poročanju Discovery News zdaj prepričani, da so našli mesto, kjer se je odvil eden najbolj dramatičnih dogodkov starorimske zgodovine, ki je tudi eden prvih mejnikov prehoda iz republike v cesarstvo. V temeljih Pompejevega gledališča v Rimu, kjer se je po poročanju antičnih piscev umor zgodil, so namreč našli betonsko zgradbo, široko tri metre in visoko dva metra. Po mnenju arheologov jo je postavil Cezarjev naslednik in na tak način obsodil umor.

"Kaska, ti podlež, kaj pa počneš?"
"Vedno smo vedeli, da je bil Julij Cezar umorjen v Pompejevem gledališču 15. marca leta 44 pr. n. št., saj je tako pisalo v klasičnih besedilih, a do zdaj nismo imeli nobenih materialnih dokazov o tem dogodku, ki je tako pogosto upodobljen na zgodovinskih slikah in filmih," je sporočil Antonio Monterroso, raziskovalec Španskega narodnega raziskovalnega sveta (Consejo Superior de Investigaciones Científicas - CSIC), ki pri arheoloških raziskavah na trgu Largo di Torre Argentina sodeluje z rimskimi mestnimi oblastmi.

Rimski zgodovinopisci potek umora precej podrobno opisujejo. Zarotniški senatorji so se bali, da bo Cezar, ki je bil pred kratkim imenovan za absolutnega vladarja oziroma dosmrtnega diktatorja, poskušal vzeti senatu vpliv in uvesti tiranski sistem. Cezar je 15. marca 44 pr. n. št. prispel v Pompejevo gledališče, ki so ga začasno uporabljali za zborovanja senata, kjer ga je Tilij Cimber prosil za oprostitev njegovega izgnanega brata, drugi senatorji pa so se v podporo zbrali okoli njega. Tako Plutarh kot Svetonij poročata, da ga je Cezar zavrnil z odmahom roke,

Cimber pa ga je zagrabil za rame in z njega strgal tuniko.

Senator Kaska je prvi z nožem napadel Cezarjev vrat. Plutarh poroča, da se je Cesar hitro obrnil, ujel Kasko za roko in mu v latinščini rekel: "Kaska, ti podlež, kaj pa počneš?" Prestrašeni Kaska naj bi zavpil: "Pomagaj, brat!" Takoj zatem pa je cela skupina zarotnikov začela zabadati Cezarja. Diktator je skušal pobegniti, a se je, zaslepljen z lastno krvjo, spotaknil in padel, senatorji pa so ga še naprej zabadali. Evtropij je zapisal, da je pri umoru Cezarja sodelovalo 60 ali več zarotnikov, zabodli pa so ga triindvajsetkrat. Svetonij je še dodal, da je zdravnik pozneje ugotovil, da je bila smrtna zgolj ena rana v Cezarjevih prsih. Seveda zgornjih pričevanj antičnih zgodovinarjev ne bo nikoli mogoče stoodstotno preveriti, a nam dajo vsaj splošen vpogled v morilsko dogajanje v Pompejevem gledališču na marčeve ide leta 44 pred Kristusom.

Ob mestu umora zdaj ljudje vstopajo na avtobus
"Et tu, Brute?" ali "Tudi ti, Brut?" niso bile zadnje Cezarjeve besede, saj ta, zdaj vsesplošno poznana fraza, izvira iz Shakespearjeve drame Julij Cezar, napisane okoli leta 1599. Svetonij je zapisal, da je od drugih slišal, da so bile diktatorjeve zadnje besede fraza v grščini, ki bi se v prevodu glasila "Tudi ti, otrok?" A sam Svetonij, pa tudi Plutarh, sta zapisala, da Cezar v svojih zadnjih trenutkih med živimi ni izrekel ničesar. Ko je med zarotniki videl Bruta, si je zgolj potegnil togo čez glavo.

V zapisih antičnih avtorjev je omenjeno tudi, da so gledališče v letih po umoru zaprli in spremenili v Cezarjevo spominsko kapelico. Raziskovalci preiskujejo omenjeno zgradbo in še en spomenik v istem kompleksu, imenovanem Hecatostylon ali Stebrišče stotih stebrov, ter iščejo povezave med arheologijo in umetnostnimi upodobitvami Cezarjevega umora. "Zelo je zanimivo v državljanskem in meščanskem smislu, da tisoče ljudi vstopa na avtobuse in tramvaje čisto zraven mesta, kjer je bil pred 2.056 leti ubit Julij Cezar in da tu celo hodijo v gledališče, saj je glavno gledališče italijanske prestolnice, Teatro Argentina, tudi zelo blizu," je raziskovalec Monterroso navdušen nad sobivanjem sodobnega življenja in antičnih znamenitosti v Rimu.