Na najdišču srednjeveške nekropole so namreč našli precej več grobov, kot so sprva pričakovali, zato so z investitorjem Savo IP, ki na tem področju gradi stanovanjske bloke, podpisali aneks k pogodbi, po katerem lahko izkopavanja nadaljujejo do konca avgusta. Pričakujejo, da se bo število prekopanih grobov do takrat povzpelo na sto.

Največje grobišče iz tega obdobja v Evropi
Doslej so na območju 1.500 kvadratnih metrov našli že 90 grobov, med katerimi kar tretjina še ni bila prekopanih, kljub temu, da so na nove grobove naleteli že konec 19. stoletja, ko so postavljali temelje novega gospodarskega poslopja. Glede na dokumentacijo je takrat Tomaž Pavšlar grobove tudi prekopal. Več kot 700 grobov, ki so jih na območju nekropole iz časa preseljevanja ljudstev, torej iz 6. stoletja, našli v zadnjih sto letih, uvršča območje med največja grobišča iz tega obdobja v Evropi. V grobovih pa so arheologi številnih izkopavanjih odkrivali številne bogate najdbe z zlatim nakitom.

V grobovih, kamor so svoje pokojne pokopavali Langobardi, Goti, Alemani ali Bizantinci, je skupina 20 arheologov, ki trenutno izkopavajo območje, odkrila razne dodatke, kot so glavniki, fibule, ogrlice, pasne sponke in nožički. Najdbe namigujejo, da so na tem delu nekropole pokopani umrli iz višjega srednjega sloja, medtem ko dragocene najdbe izpred let pričajo, da je bilo pokopališče mešano, namenjeno tako bogatejšim kot revnejšim slojem omenjenih ljudstev.

Dvojna grobišča - znak epidemije?
Tokratna izkopavanja pa zaznamuje tudi posebnost, in sicer dvojni grobovi. V petih od 30 neprekopanih grobov so namreč namesto enega našli okostji dveh oseb, ki sta si bili v sorodu in sta umrli sočasno ter so ju zato pokopali v isto grobno jamo. To bi lahko pričalo o bolezni, ki je morda v 6. stoletju pustošila med tam naseljenimi ljudmi. Kot je pojasnila vodja izkopavanj s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Judita Lux, pa bo jasnejše odgovore morda dala podrobnejša antropološka raziskava.