Poklicna združenja na področju kulture so v skupni izjavi namreč zahtevala umik predlaganega osnutka Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2018-2025 s podrejenim akcijskim načrtom za naslednja štiri leta, ki ga po njihovih domnevah pripravlja ista delovna skupina.

Bliža se 1. januar, ko naj bi zaživel akcijski načrt, podrejen strateškemu dokumentu s smernicami razvoja slovenske kulture do leta 2025, ki ga na podlagi določil zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo domnevno ista ekipa pripravlja mimo javnega dialoga in strokovne javnosti. Reprezentativna združenja s področja kulture zato menijo, da bi bilo bolje, če z novim letom dokumenta ni, kot da se ga sprejme.

Prepričani so, da se strateški dokument v celoti pripravlja brez njihovega vpliva, zato so se danes zbrali na novinarski konferenci. V skupni pisni izjavi zahtevajo zaustavitev postopka sprejemanja NPK 2018-2025 ter odpravo spremembe 10. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo iz leta 2016.

"Skrb vzbujajoče, da se lahko akcijski načrt sprejme brez zainteresirane javnosti"
Aktualna zakonska ureditev, po kateri se sprejema nacionalni program za daljše obdobje in na podlagi katerega vlada sprejema štiriletne akcijske načrte, predvideva prenos teže bolj operativnih ukrepov iz programa na akcijski načrt. Po besedah Uroša Korenčana lahko tega sprejme brez zainteresirane javnosti, kar je skrb vzbujajoče.

"DZ tega dokumenta ne sme sprejeti"
Ker prinaša NPK po njegovih besedah škodljive ukrepe in je njegovo sprejemanje netransparentno in nedemokratično, so si direktorji slovenskih gledališč z Asociacijo - društvom nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Društvom slovenskih pisateljev, Skupnostjo muzejev Slovenije in Združenjem slovenskih splošnih knjižnic enotni, da tega spornega dokumenta DZ ne sme sprejeti.

Ker menijo, da dokument ni vreden nadaljnje obravnave, so po Korenčanovih besedah prepričani, da ne bo nobene škode, če prihodnje leto ne bo pokrito s strateškim dokumentom. Ob tem je izrazil skrb, da vlada ključne strateške odločitve na področju kulture, ki bodo bistveno vplivale na pogoje delovanja v kulturi v prihodnjih letih, sprejema "pod pretvezo časovne stiske", pripombe nasprotnikov iz kulturnih vrst pa da v javni razpravi niso bile upoštevane ali pa nanje ministrstvo (še) ni odgovorilo.

"Kaj se je zgodilo z našimi pripombami, ne vemo"
Združenje slovenskih splošnih knjižnic čaka denimo na povratno informacijo glede vloge knjižnic. Kot je povedala predsednica združenja Vesna Horžen, se sprašujejo, ali se je na podlagi pomislekov oblikoval nov osnutek NPK-ja ali pa je ostal takšen, kot je. V javno razpravo sta se dejavno vključili tudi Asociacija in Skupnost muzejev Slovenije. "Kaj se je zgodilo z našimi pripombami, ne vemo," je poudarila predsednica skupnosti muzejev, kjer jih skrbi predvsem prenos muzealstva v digitalni svet, Aleksandra Berberih Slana.

"Želimo si bolj transparentnega in bolj vključujočega postopka pri sprejemanju takih dokumentov, kot so strateški dokumenti in kot so zakonske spremembe, ki so predvidene v NPK-ju. Ministrstvo bi se moralo zavedati, da smo mi tisti, ki lahko celovito predstavimo potrebe določenega področja," pa je dejala predsednica Asociacije Jadranka Plut.