Na pariškem pokopališču Pere Lachaise so se včeraj s cvetjem poklonili "pariškemu vrabčku", kot so rekli Piafovi, ki se je v zgodovino zapisala s pesmimi, kot sta Non, je ne regrette rien in La vie en rose. Edith Giovanna Gassion rodila 15. decembra 1915 v Parizu. Mati, kavarniška pevka, jo je zapustila že v otroštvu, tako da je živela pri babicah. Svojo pevsko kariero je začela leta 1935 z nastopanjem v nočnem klubu.

Zaradi svojega glasu je Piafova, okoli katere se je tudi s pomočjo njenih sodelavcev in nje same razvilo kar nekaj mitov, pritegnila pozornost občinstva in že leta 1937 dosegla odmeven uspeh v Theatre de l'ABC.

Kljub slavi in veliki priljubljenosti pevkino življenje ni bilo posuto z rožicami. Spopadala se je številnimi razočaranji in umrla že pri 47. letih. Po smrti ji katoliška cerkev zaradi burnega načina življenja ni želela darovati maše zadušnice, pogreb na slavnem pariškem pokopališču Pere Lachaise pa je spremljala množica oboževalcev. Ob 50. obletnici njene smrti so cerkvene oblasti omilile svoje stališče in so včeraj v njen spomin darovale spominsko mašo.

Pol stoletja tudi od smrti Jeana Cockteauja
Francozi se v teh dneh spominjajo tudi Jeana Cockteauja, vsestranskega umetnika, ki se je rodil leta 1889 in že pri 19 letih objavil prvo pesniško zbirko Aladinova svetilka. Spremljal in podpiral je avantgardistične smeri v slikarstvu in književnosti. Filmu se je posvetil po letu 1940, v zadnjem obdobju svojega življenja pa se je ukvarjal s slikanjem fresk.

Med Cocteaujeva pomembnejša dela sodijo romani Velika zabloda, Nastopač Tomaž in Strašni otroci, drami Orfej inPeklenski stroj ter filmi Pesnikova kri, Lepotica in zver, Orfej in Orfejev testament. V slovenščino sta poleg Peklenskega stroja prevedeni še drami Šola za vdove in Človeški glas, na Radiu Slovenija pa so leta 1991 odigrali tudi njegovo radijsko igro Mladoporočenca z Eifflovega stolpa.