Profesor hebrejskih študij na univerzi Mauro Perani je zvitek, ki je bil v arhivih označen, da je iz 17. stoletja, odkril med arhiviranjem judovskih zvitkov univerzitetne knjižnice.

Perani je za AFP dejal, da je za 36-metrski zvitek takoj posumil, da je precej starejši, saj vsebuje črke in znake, ki so jih pri pisanju tore prenehali uporabljati v 12. stoletju. Njegove sume je potrdilo določanje starosti s pomočjo ogljika, ki so ga izvedli v Italiji in ZDA.

"Takšen zvitek je precejšna redkost, saj rokopisi izgubijo svetost, če se uničijo. V tem primeru jih pokopljejo," je pojasnil profesor. "Ta primerek je v izredno dobrem stanju," je dodal.

Zvitek so v knjižnici napačno označili leta 1889 s pripisom, da vsebuje nekakšne čudne znake in opombe. "Popolnoma so zgrešili, gre za sijajen rokopis," je navdušen Perani.

Veliko svetih judovskih zvitkov se je izgubilo tudi pred in med drugo svetovno vojno, ko so jih sistematično uničevali nacisti in fašisti.

Pred odkritjem v Bologni so verjeli, da najstarejši ohranjen pergamentni zvitek izhaja iz poznega 13. stoletja. Sicer so v preteklosti že odkrili delne ostanke tore, ki so nastali v 7. stoletju, vendar pa je bolonjski zvitek, sestavljen iz 58 skupaj sešitih odsekov, najstarejši v celoti ohranjen.