Strokovnjak za upravno pravo Gorazd Trpin je kritičen do načrtovanih sprememb dotičnega zakona, saj se mu po eni strani zdijo prenagljene, po drugi strani pa ne sledijo stališču, da so avtorske pravice del zasebnega prava. Meni, da je pravočasnost implementacije evropske direktive o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu vprašljiva.

Osnutek ZASP-a prinaša namreč samo prvi del direktive, to je tisti, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, drugi del pa povsem zanemarja. Zato Trpin izpostavlja, da ni nobenega razloga za hitenje z implementacijo samo dela direktive in da bi bilo bolje, če bi se implementirala v celoti.

Prevetritev kolektivnega upravljanja pravic
Največ napovedanih sprememb se nanaša na kolektivno upravljanje pravic, saj bodo tiste, ki so zdaj organizirane bodisi kot združenje, zavod ali društvo, po novem lahko tudi gospodarske družbe, torej nepridobitnost ne bo več pogoj. Trpin je prepričan, da je zdajšnja statusna ureditev organizacij za kolektivno upravljanje neustrezna in jo je treba spremeniti.

"Direktiva jasno določa, da je kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic gospodarska dejavnost, zato so najprimernejše pravno-organizacijske oblike pravnih oseb, ki izvajajo gospodarsko dejavnost. Tako ni nič narobe, če to dejavnost izvaja določena gospodarska družba, ki lahko pridobiva tudi dobiček," je povedal in dodal, da "če bi se kolektivna organizacija oblikovala kot delniška družba, potem bi bila to zaprta delniška družba, kar pomeni, da bi imeli dostop do delnic samo avtorji".

Odnos med kolektivnimi organizacijami in uradom za intelektualno lastnino
Obstajajo še nekatera odprta oziroma nedorečena vprašanja med kolektivnimi organizacijami in uradom za intelektualno lastnino kot njihovim nadzornim organom. Zdajšnji ZASP ureja posebno obliko upravnega nadzora, ki ga izvaja urad nad njimi. Gre za nadzor, ki je strogo omejen zgolj na nadzor nad izvajanjem določb ZASP-a in ne more posegati na druga področja.

To pomeni, da je nadzor omejen predvsem na vprašanja zakonitosti izvajanja njihove dejavnosti in na vprašanja ustreznosti delitve prihodkov teh organizacij, ki so namenjeni avtorjem in organizacijam za pokrivanje stroškov njihovega dela. "V tej zvezi je ta nadzor precej širok, vendar pa ostaja na strateški ravni in ne pomeni možnosti vmešavanja urada v neposredno tekoče poslovanje teh organizacij," je glede tega dejal Trpin in še, da je "pri tem je zanimivo ugotoviti, da obstaja dvojni nadzor nad delom teh organizacij, eden od članstva, drugi od urada."

Imetniki pravic in uporabniki avtorskih del pregovorno na dveh bregovih
Med imetniki pravic in uporabniki avtorskih del vselej obstaja konflikt interesov, saj bi prvi radi zadržali čim več pravic, drugi pa želijo zanje plačati čim manj. Država zagovarja, da je razmerje med obojimi zasebne narave in vanj ne želi preveč posegati.

Gre sicer za pravilno stališče, vendar ga v osnutku ZASP-a pri urejanju organizacij za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic ni zaslediti. Tudi te organizacije so namreč del zasebnega prava, zaradi česar bi morale biti možnosti upravnega poseganja v njihovo delovanje omejene kolikor je mogoče. "Ravno v tem je največji problem osnutka ZASP-a, ki brez potrebe širi zelo široke pristojnosti upravnega nadzora na pravne osebe zasebnega prava, ki delujejo na tem področju," glede tega sklene Gorazd Trpin.