To se dogaja tudi pri avtorskih delih, ki so večinsko financirana iz javnih sredstev. Te vsebine bi, kot so se strinjali udeleženci, morale biti prosto dostopne.

Izhodišča za razpravo je podala strokovnjakinja za avtorsko pravo Maja Jančič Bogataj, ki je opisala temeljna načela sistema in izzive, ki jih narekuje sodobna tehnologija. Predsednik sveta Metod Pevec pa je izpostavil dejstvo, da država in kulturna politika trenutno nimata jasnega stališča glede vprašanja, do kod sega delež javnega financiranja za prosto dostopnost do avtorskih del.

Medmrežje je največji izziv, kolektivno upravljanje pa velika težava
Največji izziv je medmrežje, za katero je bilo rečeno, da bo uničilo avtorsko pravo, toda pojavili so se novi poslovni modeli. Teh je ogromno, tekma pa je brutalna, je še dejala Jančič Bogatajeva in dodala, da Slovenija ni edina država, ki bo morala razrešiti s tem povezane težave.

Slovenski sistem avtorskega prava, kljub uglašenosti z evropskimi konvencijami in direktivami, kritizirajo tako uporabniki avtorskih del kot imetniki pravic. Razprava o tem, kako naj bi se avtorskopravni zakonik spremenil, je večinoma podvržena kolektivnemu upravljanju avtorskih pravic, je poudarila Jančič Bogatajeva.

Temu je pritrdila tudi direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Vesna Stanković Juričić. V Sloveniji odpirati teme, povezane z avtorskim pravom, in se začeti ukvarjati z materialnim delom avtorskih pravic je po njenih trditvah zelo težko, ker se ves čas ukvarjamo s kolektivnim upravljanjem.

Novela zakona za uskladitev z evropskim pravom
Prav tako novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki jo je urad pripravil z gospodarskim ministrstvom in poslal v predhodno koalicijsko usklajevanje, ne bo spremenila obsega pravic, čeprav so jih zaznali v praksi.

Najbolj vsebinski del sprememb se bo nanašal na kolektivno upravljanje, sicer pa bo novela uskladila zakon z evropskim pravom, kot je direktiva o osirotelih delih, je povedala direktorica.

Pomanjkljivosti še skozi oči ustvarjalcev
Na pomanjkljivosti obstoječe ureditve so opozorili predstavniki ustvarjalcev z različnih področij. Pisateljem je država, ki vpliva samo na osem odstotkov del knjižne produkcije, uvedla knjižnično nadomestilo, vendar vanj ni vključena večina šolskih knjižnic, je poudaril Slavko Pregl. Poleg tega se ne izvaja poplačilo za fotokopiranje avtorskih del, kar določa ZASP.

(So)avtorjem avdiovizualnih del se, kot je povedal režiser Martin Srebotnjak, zdi nedoumljivo, da morajo materialne pravice po zakonu predati ali prodati producentom kot delodajalcem za ceno, ki so jo pripravljeni plačati.

Kaj bo NSK predlagal vladi?
Člani sveta bodo vladi predlagali, da sprejme ustrezno politiko upravljanja z avtorskimi pravicami za programe, projekte in vsebine, ki so financirani iz javnih sredstev, da bi bili prosto dostopni za uporabo v določene namene. Poleg tega so se zavzeli za ukrepe, ki bi poskrbeli za izboljšanje materialnega položaja ustvarjalcev.