Zgoraj navedena izhodišča so del zametka novega zakona o kulturi, v marsičem pa sovpadajo s točkami, za katere se zavzema skupina SRČ. V to so se združili Mitja Rotovnik, Vesna Čopič in Borut Smrekar, ki so konec septembra na ministrstvo naslovili javni poziv, naj kulturo postavi v središče politike, na začetku tega tedna pa se z Julijano Bizjak Mlakar tudi sestali. Zdaj si želijo debate o desetih točkah, ki so jih posredovali. Te zajemajo prizadevanja za umetnost in ustvarjalnost kot vrednosti sami po sebi, za učinkovitejše gospodarjenje z javnimi sredstvi ter za oblikovanje kulturnih programov skladno z realnimi možnostmi.
Zavzemajo se še za ločevanje političnih odločevanj od strokovnih, za nevtraliziranje uveljavljanja cehovskih interesov pred strokovnimi, za večjo strokovno in poslovno avtonomijo javnih zavodov ter za preprečevanje negativne selekcije in političnega kadrovanja, vendar pa so se odločili, da dokler se ne bo začela debata, izjav za javnost ne bodo dajali.
Ministričin predhodnik Uroš Grilc ji je ob primopredaji poslov predlagal, naj sprejme vse predsedujoče skupine, ki so pripravljale novo zakonodajo. Pod njegovim ministrovanjem so oblikovali delovno skupino pod vodstvom Simona Karduma z nalogo pripraviti novelo ZUJIK, ki jo je DZ že sprejel, ter priprave predloga novega zakona o kulturi. Skupina se je osredotočila na ključne izzive, ki so si jih zadali že prejšnji ministri za kulturo, na predloge zainteresiranih deležnikov, strokovne javnosti, uradništva, sindikatov in konkretno tudi na predloge skupine SRČ. Kardumova skupina je po sistematičnem premlevanju gradiva in analizi nekaterih rešitev iz tujine za pripravo delovnega predloga zakona o kulturi oblikovala nekatere povsem nove, mestoma pa tudi nadgrajene predloge zakonskih določb. Ta predlog je, tako Kardum, večinoma doživel tudi strinjanje ožje ekipe ministra Grilca.
Po Kardumovih besedah so poleg naštetega izhodišča zametka zakona o kulturi, ki jih je mogoče najti tudi v Nacionalnem programu za kulturo (NPK), še okrepitev vloge svetov zavodov, drugačen sistem financiranja in evalvacij dejavnosti javnih zavodov ter dejavnosti izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov, vzpostavitev novih vzpodbud in zvišanje socialnih pravic za samozaposlene in podpora sistemskega financiranja za nevladne kulturne organizacije ter preobrazba javnega sektorja, vključujoč nove modele zaposlovanja, avtonomizacijo upravljanja in vodenja, večletne pogodbe ter jasnejša razmerja do ustanoviteljev in financerjev.
Kardum, ki je na potrebe po novem zakonu o kulturi opozarjal že leta 2013, še vedno vztraja pri tem, "da je 'nov kulturni model' mogoče uveljaviti le s sprejetjem novega zakona in še nekaterih drugih področnih zakonov in nikakor ne - kot to v praksi velja že vse od leta 2002 - s spremembami in dopolnitvami veljavnega zakona, recimo le s spremembo poglavja o javnih zavodih". Raznolika in prepletena slovenska kulturna krajina si celovito rešitev zasluži, je prepričan Kardum, "tudi v tistem delu, ki predvideva finančne posledice - kar seveda pomeni boj za višja proračunska sredstva države in Evropske unije."

Ponovno vsepovprek in brez jasne vizije
Koliko je lahko predlagana rešitev tudi konsenzualna, naj pokaže javna razprava in na koncu politični odločevalci na čelu z novo vlado, pravi. Vendar splošni občutki "niso dobri", prav tako je z napovedmi. "Očitno se bo uravnoteževalni Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ponovno vsepovprek in brez jasne vizije, ki bi upoštevala specifike umetniške in kulturne produkcije, krivično lotil tudi našega občutljivega področja. Mimogrede področja, ki prispeva višjo dodano vrednost kot marsikateri gospodarski podsektor. Na potezi je torej najprej nova ministrica za kulturo," je prepričan.
Ob javnih zavodih so pomemben segment v kulturi tudi nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi. Po podatkih za leto 2013 predstavljajo slednji 16,9 odstotka vseh zaposlenih v kulturi, njihov delež pa v zadnjih letih zelo upada. Nevladne organizacije predstavljajo 9,2 odstotka vseh akterjev v kulturi.
Nad njimi bedi društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija, katerega predstavniki glasno in aktivno opozarjajo na položaj svojih članov in širše. Kot pravi predsednik društva Asociacija Andrej Srakar, so nevladne organizacije dejansko "zelo nesrečen subjekt" v sedanjem kulturnem sistemu. Že v samem krovnem zakonu na področju kulture (ZUJIK) so pravzaprav vezane na civilno družbo oziroma v tem zakonu sploh niso prepoznane kot ključni akterji pri izvajanju javnega interesa v kulturi. "Ena prvih stvari, ki bi jih pričakovali, če ali ko se bo spreminjal krovni zakon v kulturi, je, da bi bilo področje nevladnih organizacij v njem urejeno bistveno bolj jasno, zaželeno pa v posebnem poglavju, z zakonskimi členi oz. ukrepi, ki bodo urejali financiranje, razpisne mehanizme in druge stvari, ki smo jih predlagali že v minulih letih," je pojasnil.
Andrej Srakar: "Nevladni sektor nadaljnjih rezov ne bo zdržal"
Srakar opozarja tudi na financiranje nevladnih organizacij in na to vezano zaposlovanje. "Ministrica ima na voljo kar precej izhodišč v Nacionalnem programu za kulturo (NPK), ki so se vezala na evropska sredstva, zlasti na zaposlovanje, na tem področju je mogoče dobiti kar nekaj sredstev. Tukaj apeliramo, da izkoristi te možnosti in da vključi možnosti za nova, kakovostna plačana dela v nevladnem sektorju."
Nevladne organizacije na ravni ministrstva skupno prejmejo nekaj manj kot pet milijonov evrov. Za primerjavo je omenil, da samo največji javni zavod na področju kulture prejme več kot 11 milijonov evrov. Ta razmerja je gotovo treba spremeniti, pravi, financiranje nevladnih organizacij stabilizirati oziroma nekoliko sprostiti sredstva, da se približamo številkam, ki so bile na voljo pred nekaj leti, se pravi na vsaj šest milijonov evrov.
Obenem Srakar opozarja, da nevladni sektor nadaljnjih rezov ne bo zdržal. "Že lani je na podlagi preteklih rezov kar nekaj nevladnih organizacij moralo zapreti vrata. Stanje na tem področju je precej drastično, kar nam povedo že člani s terena." Srakar bi si želel tudi spodbujanje mednarodnega sodelovanja, večjo promocijo nevladne kulture na ravni države ter omogočanje strukturiranega dialoga tako na državni ravni kot na ravni lokalnih skupnosti.
Glede samozaposlenih je Srakar omenil dva ključna sklopa sprememb. Prvi bi se dotikal izboljšanja gmotnega položaja samozaposlenih, katerih povprečni bruto letni prihodki znašajo okrog 13.000 evrov letno v primerjavi z okrog 21.000 evri, ki jih v povprečju prejmejo zaposleni v javnem zavodu. Predlagajo, da se na ravni nevladnih organizacij v kulturo uvede strukturno financiranje, ki bo delovanje nevladnih organizacij in posledično materialni položaj samozaposlenih stabiliziralo, "po drugi strani pa spodbujamo razmišljanje o odpiranju javnih zavodov v segmentu uresničevanja programov le-teh in posledično izboljšanju gmotnega položaja samozaposlenih, ker bi imeli več možnosti za delo," dodaja.
Drugi sklop se dotika nujnih sprememb socialnega položaja samozaposlenih. Rešitev tega vidijo v Asociaciji kot odraz politične volje na ministrstvu za kulturo. Srakar je spomnil, da je nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc naredil velik premik s predlogom o urejanju bolniških odsotnosti za samozaposlene v kulturi, teme, ki je bila prej na ravni ministrstva za kulturo "nerešljiva".