V nemirnih časih rimskih osvajanj, nekako v 6. stol. pr. n. št., so Histri, stari prebivalci severnega Jadrana, na Brionih našli svoje gusarsko zatočišče in otočje poimenovali Brevona. Leta 177 pr. n. št. so Rimljani osvojili ves istrski polotok in se počasi naselili predvsem na Velikem Brionu. Foto: BoBo
V nemirnih časih rimskih osvajanj, nekako v 6. stol. pr. n. št., so Histri, stari prebivalci severnega Jadrana, na Brionih našli svoje gusarsko zatočišče in otočje poimenovali Brevona. Leta 177 pr. n. št. so Rimljani osvojili ves istrski polotok in se počasi naselili predvsem na Velikem Brionu. Foto: BoBo

Odlok seveda pomeni, da na omenjenem območju zasebna vlaganja niso več mogoča. Puljski župan Boris Miletić je nad sklepom ministrstva že izrazil svoje nezadovoljstvo. Pojasnil je, da se je mesto pritožilo na prvotno odločitev, saj so to območje v prostorskih načrtih namenili turizmu, zdaj pa je absurdno in nelogično, da se celotno območje zaščiti kot kulturna dediščina. Dodal je, da mu pravzaprav ni jasno, zakaj ministrstvo ne spoštuje volje in načrtov lokalne uprave, s čimer onemogoča gospodarski razvoj Pulja.

"Razumem, da je nekatera poslopja na tem območju treba zaščititi, je pa vprašanje, ali bo potem ministrstvo za to območje tudi skrbelo in vlagalo vanj," je dejal Miletić in dodal, da je prepričan, da država ne bo prispevala niti kune, da ga uredi in zaščiti. Sam je prepričan, da bi država morala dobro skrbeti za to območje, če je to v javnem interesu.

V sklepu ministrstva za kulturo iz 23. oktobra je med drugim zapisano, da se "predmetna kulturna dediščina lahko koristi samo v namene, ki jih odobri pristojni organ", skladno z zakonom o zaščiti in ohranjanju kulturne dediščine. Glede na arhitekturno vrednost posameznih kompleksov bo pristojni organ določil izdelavo podrobne konservatorske študije pred njihovo obnovo.