Čeprav bi zaradi majhnega trga pričakovali, da se kraje umetnin v Sloveniji ne izplačajo in zato niso pogoste, dobimo že ob hitrem preletu policijskega seznama ukradenih slik in kipov precej drugačno podobo. Na njem je trenutno nekaj manj kot 90 ukradenih slikarskih in skoraj 60 kiparskih del. Seznam, ki sicer ni popoln pregled ukradenih umetnin, policija od leta 2003 objavlja in redno obnavlja na svoji spletni strani.

V pripravi razširjen seznam
Na njem so za zdaj le ukradeni kipi in slike, kot je za MMC pojasnil Leon Keder, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, je pa trenutno v izdelavi oziroma v pripravi prenovljena spletna stran z ukradenimi umetninami, na kateri bo seznam tudi drugih ukradenih umetnin - poleg slik in kipov še npr. pohištvo, ure, kovanci in drugi predmeti.

Kot nam je še povedal Keder, ima policija evidenco storjenih kaznivih dejanj in tudi evidenco oz. seznam ukradenih predmetov, med katerimi so tudi ukradene umetnine. "Podatki iz tega seznama so dostopni vsem policistom. Seznam ukradenih umetnin na spletnih straneh policije pa zajema le ukradene umetnine (trenutno kipe in slike)." Javnosti namenjen seznam vsebuje tako le podatke o umetnini, podatkov o samem kaznivem dejanju (točen kraj in čas, podatek o oškodovancu itd.) pa ne.

Na seznamu tudi Van Dyck in Picasso
Najstarejše slike, ki jih najdemo med ukradenimi deli, so nastale v 17. stoletju, le eno delo je domnevno iz 16. stoletja, sicer je pa kar nekaj del iz na Slovenskem izjemno plodovitega baroka, 19. stoletja, zasledimo tudi nekaj impresionistov in pa tudi precej slikarstva 20. stoletja. Prevladujejo slovenski umetniki, najdemo pa tudi tuja imena, kot so Antony Van Dyck, Jean Baptiste Camille Corot in Picasso. V podobna stoletja kot ukradene slike sodijo tudi odtujena kiparska dela s seznama.

Ukradene umetnine le naključno v rokah tatov
Pogovarjali smo se z direktorjem Galerije Hest Emilom Šarkanom, ki meni, da gre pri ukradenih delih bolj za naklučje in se torej umetnine med vlomom le naključno znajdejo med preostalimi odtujenimi predmeti. To so potrdili tudi na policiji, kjer pojasnjujejo, da storilci umetnine običajno pridobijo z vlomom in ne z ropom, na umetnine pa storilci naletijo bolj naključno. Po besedah predstavnika policije pa so pri nekaterih primerih vendar ugotovili, da so "storilci 'vlom' oziroma tatvino načrtovali oziroma da so izvršili kaznivo dejanje izključno z namenom, da so protipravno pridobili umetnine." Prav zaradi takšnih stvari pa si, kot pravi Šarkanj, marsikateri lastniki umetnin, ki jih zaprosijo za sposojo slik ob postavljanju razstave, ob svojih delih ne želijo biti imenovani.

Kako je s prodajo ukradenih umetnin?
Po Kedrovih besedah je ukradeno umetnino takoj po tatvini zelo težko prodati, zato storilci običajno počakajo nekaj časa, tudi leto ali več, preden se lotijo prodaje.

Zanimalo nas je, ali se lahko ukradeno delo znajde v prodajni galeriji, oziroma kako v teh preverjajo umetniška dela, ki jih kupijo. Po besedah Emila Šarkanja, v njegovi galeriji vse, kar kupujejo, vzamejo večinoma s komisijsko prodajo. Kupujejo le pomembnejša starejša dela, ki jih poznajo in so tudi primerno evidentirana. "Zelo malo pravzaprav kupujemo od nepoznanih ljudi. Sploh je pa provenienca najboljša, saj je že vse preverjeno," je še pojasnil.

Sodelovanje z umetnostnozgodovinsko stroko
Dela daje tudi redno v pregled vsaj dvema ali trem neodvisnim strokovnjakom, če se sam ne počutim dovolj močnega. "Najraje se zanesem na sebe in na javne inštitucije, kot sta Moderna galerija in Narodna galerija, saj je tam tudi vse evidentirano."

Prav s temi ustanovami sodeluje pri svojem delu tudi kriminalistični inšpektor, ki je v okviru Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave zadolžen za kriminaliteto, povezano z umetninami. Kriminalistični inšpektor in kriminalisti, ki se ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji, pa se povezujejo še z inšpektorji z Inšpektorata RS za kulturo in medije pri ministrstvu za kulturo in s posameznimi strokovnjaki s področja kulture oziroma umetnin.

M. K.