Umetniški program državnih proslav že tradicionalno v javnosti sproža burne debate, letos so se te začele že prej, ko je koordinacijski odbor za državne proslave k sodelovanju pozval umetnike, ki bi se bili pripravljeni odpovedati honorarju. Osnovne smernice koncepta programa je pravzaprav začrtal že odbor – iskali so vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost ter kulturne navade in običaje -, k sodelovanju pa so povabili umetniškega vodjo AFS-ja France Marolt Tomaža Simetingerja in umetniškega vodjo AFS-ja Študent iz Maribora Vasja Samca, oba tudi strokovna spremljevalca za folklorno dejavnost pri JSKD-ju.
"Osnovni koncept smo dobili že iz vlade, k temu se je prijavilo zelo veliko umetnikov, med temi številni vrhunski ustvarjalci. Midva sva izbrala sodelujoče folklorne skupine, k sodelovanju smo povabili še Slovensko filharmonijo, medtem ko vseh kulturnikov, ki so se prijavili na poziv, nismo mogli vključiti v program, saj bi težko tako uresničili zastavljen koncept," je za MMC pojasnil Simetinger.
Ples in glasba kot odsev regionalne pestrosti
Kot je znano, bo 22. junija na proslavi, ki bo potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, na oder stopilo 250 ljudi. Orkester Slovenske filharmonije bo program začel z izvedbo Slovenskih ljudskih plesov Alojza Srebotnjaka, sedem folklornih skupin pa si bo zatem sledilo pri igranju in izvajanju plesov iz vse Slovenije; videli bomo plese iz Bele krajine (v izvedbi Folklorne skupine Dragatuš), dolenjske plese (v izvedbi Folklorne skupine Kres Novo mesto), primorske plese iz okolice Gorice (v izvedbi Folklorne skupine Emona), koroške plese Mežiške doline (v izvedbi Akademske folklorne skupine Franc Marolt), gorenjske plese (Folklorna skupina Tine Rožanc), štajerske plese (v izvedbi Akademske folklorne skupine Študent Maribor), plese iz Prekmurja (v izvedbi Folklorne skupine Marko Beltinci) in plese ljubljanskega predmestja (v izvedbi Akademske folklorne skupine Franc Marolt). Orkester Slovenske filharmonije bo sodeloval tudi pri nekaterih plesnih točkah, izvedel pa bo še dva stavka Istrske suite Alda Kumarja.
Simetinger pravi, da so v folklorni dejavnosti prepoznali najboljšo pot, kako prikazati to regionalno raznolikost Slovenije. "To bi lahko prikazali tudi z marsikatero drugo umetnostjo, res pa je, da sodi ples na oder in je kot tak za takšno priložnost atraktiven in najlažja pot do prikaza regionalne raznolikosti v Sloveniji," pravi.
Priložnost, da se folklora pokaže v pravi luči
Sam vidi največjo težavo folklorne dejavnosti na Slovenskem v tem, da imamo zelo populistično podobo nekega narodnjakarstva ali domačijstva, k čemur prispevajo cenene popularne oddaje. Te mešajo narodno-zabavno, popglasbo in turbofolk, folklorne skupine pa uporabljajo kot živo sceno. S tem se kot etnolog in kulturni antropolog ne more strinjati, zato pa je toliko bolj vesel, da se bo lahko folklorna dejavnost predstavila na drugačen način, ne kot neka cenena produkcija. "Sodelujem z drugimi institucijami po svetu in lahko rečem, da imamo strokovne kriterije, kaj folklorna dejavnost je in kaj ni, zelo dobro razdelane in sodimo v sam vrh. Prav je, da se tu pa tam tudi ta dejavnost pokaže na takšnem elitnem mestu, kot je ta proslava."
Kako razume poziv za neplačano delo ustvarjalcem, ki je v preteklih dneh razburil številne kulturnike? "Težko komentiram, saj ne razumem, zakaj so se odločili za takšen poziv. Mislim, da bi se dalo vse izpeljati tudi brez tega. Vendar nismo v poziciji, da bomo govorili, kakšne honorarje bi radi imeli. Povabili so nas zelo lepo, z veseljem smo se odzvali," pravi Simetinger, ki še dodaja, da folklorne skupine po Sloveniji delno financira tudi država, in kot se vselej z veseljem odzovejo na podobna povabila občin, so v sodelovanje privolili tudi na povabilo države.
"Nikogaršnji nismo in to ni bistvo te proslave"
"Vedeli smo, da bo zaradi poziva kakšni zapleti, pa smo si rekli, da vseeno izpeljemo vse z dobro voljo. Upam, da ne bo nadaljnjega politizacije kulturnega prostora, ker to ne prineslo nič dobrega," še dodaja. Že nekaj let spremlja državne proslave, ene so mu bile bolj, druge manj všeč, naklonjen pa je temu, da so koncepti zelo lahko tudi zelo različni. "Bolj me moti odnos do teh proslav, saj pogosto, namesto da bi združevale, ločujejo. Tudi za letos me skrbi, da ljudje ne bodo z veseljem pogledali in rekli: 'nekdo je nekaj naredil', ampak bo okoli vsega polemika, ali smo levi ali desni. Nikogaršnji nismo in to tudi ni bistvo te proslave. Zelo sem vesel tako predstav s sodobnim umetniškim konceptom kot tudi drugih poskusov. Eni so bolj posrečeni, drugi manj. Letošnja bo malo izstopala od klasičnih konceptov, ki smo jih videli v preteklosti, kar se mi zdi tudi dobro. Bom zelo vesel, če bomo v prihodnjih letih gledali drugačne pristope. Pozneje se tako ali tako pokaže, kaj je bilo dobro in kaj ne, kaj ima relevantno sporočilo in kaj ne," še razmišlja Simetinger.
Dogajanje se bo v petek, 22. junija, začelo ob 20.00 s prenosom slavnostne seje Državnega zbora Republike Slovenije, v neposrednem prenosu pa jo bo mogoče spremljati na 1. programu Radia Slovenija in na 1. programu Televizije Slovenija. Proslava se bo začela ob 21.15 z izstrelitvijo častnih salv z Ljubljanskega gradu in izvedbo vojaških časti. Po govoru letošnjega slavnostnega govorca predsednika Republike Slovenije Danila Türka bo sledil omenjeni umetniški program.