Nikoli končana prepričevanja spomeniškovarstvene službe, kako učinkovito je lahko premišljeno sožitje med starim in novim, se prepogosto konča s samovoljnim posegom investitorjev. To je sizifovo delo, pravijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer si prizadevajo, da bi lastniki in najemniki prostorov v stavbah, ki so del mestnega jedra, vendarle pokazali voljo in upoštevali določbe iz kulturnovarstvenih aktov.
Brez vednosti spomeniškovarstvene službe tako praktično čez noč pod barvo ponikne stropna freska iz 19. stoletja, se neustrezno preuredi stoletje stara izložba na Čopovi ulici ali pa neznano kam izgine držalo vrat, skozi katera so v lokal vstopale generacije dijakov Šubičeve gimnazije, da bi si med šolskim odmorom privoščile skodelico kave. Takšnih primerov je po Ljubljani veliko, pojasnjuje Tatjana Adamič z ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Neustrezne in samovoljne rešitve brez kulturnovarstvenih soglasij dajejo slab zgled, saj jih drugi vlagatelji sprejmejo za legitimne in začaran krog je sklenjen. "Poleg tega takšne posege v našo kulturno dediščino kot primerne sprejme tudi laična javnost in sčasoma nikogar več ne motijo, kar pa je popolnoma napačno dojemanje," pravi.

Ustrezna prenova izložbe kot spodbuda drugim
Že več kot desetletje je po besedah Adamičeve posebej pereča ravno stavba Gimnazije Jožeta Plečnika, kjer pa kot pozitiven primer obnove pozdravljajo pred kratkim prenovljeno izložbo na levi strani šolskega vhoda. Želijo si, da bi prenova izložbe v skladu s celostno zasnovo pritličja gimnazije najemnike lokalov v stavbi spodbudila k spremembi odnosa do kulture dediščine in zavedanju, kakšno kakovost prostora in bivanja lahko prinese.
Izložbo, ki jo ZVKDS postavlja kot primer dobre prakse, je prenavljala gimnazija, ki je torej v državni lasti. Zato pa imajo že več let težave pri vzpostavitvi pravega dialoga med nenehno menjajočimi se najemniki lokalov v prostorih pod gimnazijo, ki so v lasti Uršulinskega samostana Ljubljana. Že pri obnovi pročelja gimnazije v skladu s konservatorskimi izhodišči leta 2009 so bili poskusi usklajevanja z najemnikom lokala na Šubičevi ulici 1 (desno od gimnazijskega vhoda) po navedbah ZVKDS-ja neuspešni, na kar so opozorili tudi lastnika. Uršulinski samostan Ljubljana je sicer za posege v lokale pridobil kulturnovarstvene pogoje, na izvedbeni projekt celostne sanacije lokalov ob Šubičevi ulici pa tudi kulturnovarstveno soglasje, vendar pa kljub postavljenim konservatorskim izhodiščem vsak najemnik samovoljno posega, zaradi česar izginja celostna podoba, kakršno si je v šestdesetih letih zamislil Plečnikov učenec Anton Bitenc.
Bitenčeva zasnova pritličnega pasu gimnazije
Lokalom je bil pritlični del stavbe namenjen že po prvotnem Plečnikovem načrtu iz konca tridesetih let 20. stoletja, po nadaljevanju gradnje po koncu druge svetovne vojne pa so zaradi prostorske stiske tudi v tem predelu uredili učilnice. Javno namembnost je pritličje dobilo, ko je leta 1966 Ravnikarjev trakt stavbo čelno zaključil in obenem omogočil nov prostor za učilnice. Pritlični pas so na novo uredili in v njem vzpostavili lokale, ki so se vili okoli celotnega kompleksa, tudi na Slovenski cesti. Podobno skrbno so tedaj načrtovali tudi Plečnikov trg na dvoriščni strani gimnazije z nekoč prepoznavnim transparentnim paviljonskim objektom, vendar tudi ta zasnova danes ni več prepoznavna.
ZVKDS: Parcialni posegi vplivajo celotni videz stavbe
Problematični so predvsem posegi na zunanjščini, ki pa bistveno vplivajo na celostno vizualno stanje objekta, tako na vizualno kot celostno zasnovo objekta, pojasnjuje Tatjana Adamič. "Leta 2012 je Uršulinski samostan pridobil kulturnovarstvene pogoje za posege v lokale, v katerih se je ZVKDS opredelil do obstoječih in novih posegov. S tem smo vsem najemnikom lokalov (tudi tistih v pritličju dvoriščne oz. trške fasade in v podhodu) želeli pokazati, katere arhitekturne prvine so stalnica v prostoru in jih je vredno ohranjati. Najslabše je, da se izvajajo parcialni posegi brez upoštevanja celostnega izhodišča," še pravi.

Med bolj problematičnimi je po mnenju ZVKDS-ja podoba lokalov desno od vrat gimnazije, obrnjenih na Šubičevo ulico. Tatjana Adamič izpostavlja predimenzionirane črne okvirje izložb, klimatske naprave na zunanjih nadstreških, ki že po določilih veljavnega prostorskega akta na uličnih fasadah niso dovoljene, prav tako tende, s katerimi je bistveno poseženo v horizontalno linijo pritličja. Leta 2014 je ZVKDS izdal kulturnovarstveno soglasje za prenovo tega lokala. Lastnik lokala Uršulinski samostan Ljubljana je najel arhitektko, ki je pripravila načrt za prenovo, vendar se pri posegih ob menjavah najemnikov lokala konservatorska izhodišča ne upoštevajo, pojasnjuje Adamičeva. "Nikakor ne moremo priti do tega, da bi se z najemniki vsaj začeli pogovarjati. Če stopimo v stik z lastnikom, ki sicer zelo korektno pridobiva vsa naša soglasja za posege v lastnino, ki je v njihovi uporabi, pa v dogovore z najemniki sploh nismo vključeni."
Najemniki lokalov: Lokal prenovili brez večjih posegov
Na podjetju LTL, d. o. o., ki je novembra lani v najem vzelo omenjen lokal ob vhodu v gimnazijo (Jet set), 13 let pa najema tudi prostor v paviljonu na vrtni strani stavbe (Parlament), so nam pojasnili, da jih je ob prevzemu lokala lastnik obvestil zgolj o tem, da morajo s stekla izložb odstraniti vse nalepke, kar so tudi storili. Trdijo, da zunaj niso ničesar spreminjali, zgolj prebarvali klimatske naprave, ki jih je namestil že prejšnji najemnik. Obdržali so tudi tendo, ki so jo dali očistiti. Na pločniku so sicer uredili ograjen vrt, za kar pa so pridobili dovoljenje Mestne občine Ljubljana. "Vse smo pripravili tako, da lahko podobo spremenimo, če se to izkaže, za potrebno. Pripravljene imamo pomožne načrte," še pravijo v lokalu, kjer poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati.
Da z izjemo rednih vzdrževalnih del in opreme notranjščine zadnji najemnik večjih posegov v lokalu ni izvajal, pravijo tudi v Uršulinskem samostanu. "Izložbena okna so ostala ista, ker so v dobrem stanju. Konservatorka nam je na naše vprašanje, naj konkretno pojasni, v čem je težava, sporočila, da je najemnik podaljšal tendo, ker ima v najemu tudi prostor zraven svojega lokala. Na to nismo bili dovolj pozorni, ker pač nimamo samo tega lokala. Smo pa najemnika tudi na to zdaj že opozorili," še dodajajo.
Uršulinski samostan: Navodila ZVKDS v celoti upoštevamo
V Uršulinskem samostanu pojasnjujejo, da ob sklenitvi vsake najemne pogodbe najemnike obvestijo o pravnem statusu najetih prostorov ter o posebnih predpisih in kulturnovarstvenih pogojih ZVKDS-ja, ki za te prostore veljajo. Najemnikom tudi naročijo, da jih pri morebitni obnovi njihovega lokala upoštevajo. "Najemnike pa, povsem logično, ob tem zanima predvsem to, kaj za njih pomenijo ti posebni predpisi. Glede na to, da najemniki poslovne prostore najemajo za opravljanje neke tržne dejavnosti, za katero je zelo pomembno, da so prepoznavni ter navzven opazni, ob oddaji prostorov v najem še posebno pozornost posvečamo ureditvi in zunanjemu videzu lokalov (poslovnih prostorov)," dodajajo.

V dogovorih z najemniki v celoti sledijo navodilom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, od katerega pa, kot dodajajo, doslej niso prejeli nobenega dopisa z izrecno prošnjo, razen v posameznih primerih, ki pa so jih takoj obravnavali in zahteve zavoda v celoti upoštevali. V konkretnem primeru Jet bara pravijo, da so elektronsko sporočilo konservatorke, Tatjane Adamič, ki jim ga je poslala v novembru 2014, takoj posredovali direktorju lokala.
Izpostavljajo, da je po Zakonu o najemu prostorov prenova prostorov obveznost najemodajalca, dolžnost najemnika pa je, da prostor opremi in skrbi za redno vzdrževanje. "V našem primeru, ko so lokali v stavbi varovani kot kulturna dediščina in razglašeni za kulturni spomenik, se omenjeni Pogoji na najemnike nanašajo samo v delu, ki je povezan z zunanjim urejanjem na fasadi. V notranjosti naših lokalov namreč ni varovanih detajlov arhitekture. Skoraj vsi najemniki so imeli oglaševanje že urejeno, nekateri po navodilih Zavoda, pred izdajo Pogojev, torej pred 6. 1. 2012. Ker so napisi bili oz. so še v dobrem stanju, jih niso odstranjevali, ker je to povezano z večjimi finančnimi stroški, ki jih od najemnikov ni upravičeno zahtevati," pravijo v Uršulinskem samostanu, kjer dodajajo, da njihovi najemniki ne prenavljajo lokalov, zaradi česar tudi ni potrebe, da bi se sami obračali na Zavod. V pritličju Gimnazije se "varuje javna namembnost", poudarjajo.
"Na zavodu se premalo upošteva funkcionalnost"
Do kulturne dediščine čutijo veliko odgovornost, še pravijo v Uršulinskem samostanu, vendar pa zaradi pogosto prevelikih finančnih zahtev ne zmorejo izpolniti vseh pričakovanj ZVKDS-ja. Prav tako menijo, da posebej pri pridobivanju soglasja za prostore v najemu v zavodu premalo upoštevajo funkcionalnost in postavljajo neživljenjske pogoje, poleg tega pa tudi ne upoštevajo predpisov energetskih zahtev varčevanja, kar posebej zaznavamo pri zamenjavi starih dotrajanih oken. "Za vsako zamenjavo okna se zahteva arhitekturni posnetek okna, ki mora vsebovati izris vseh detajlov, sondažna raziskava opleska okna, izdelava vzorca okna itn. Za izložbena okna so še posebni predpisi in zahteve glede načrtov, preden se lahko pristopi k obnovi izložbe. To ne podaljša le časa, ampak tudi izredno poveča stroške. Npr. za lokal s tremi izložbenimi okni smo samo za načrt, ki smo ga morali naročiti po navodilu zavoda, arh. D. T. plačali 5.675 evrov," navajajo v Uršulinskem samostanu.
Kot pravijo na ZVKDS, je bila izložba Gimnazije Jožeta Plečnika energetsko sanirana, pri tem pa so bile ohranjene vse prvotne arhitekturne prvine, prav tako pa energetsko učinkovite rešitve vsebuje tudi že pripravljen arhitekturni projekt za sanacijo lokala na Šubičevi ulici. Obenem poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se vsi predvideni posegi usklajujejo z ZVKDS-jem, saj tudi stihijski posegi niso brezplačni.
"Kakšni gospodarji bi bili, če bi razbijali nove stvari"
Glede izložb pročelja, obrnjenega na Šubičevo ulico, v samostanu pojasnjujejo: "Izložba Gimnazije, ki je bila obnovljena zaradi njenega uničenja, ker je v času gradnje šolske jedilnice v objektu služila kot dostavni prehod za ves gradbeni material, nima originalnega profila. Profil je širši za 4 centimetre, zato, da se je moglo vgraditi sodobno steklo. Ko smo pred tem, v avgustu 2011, zaradi razbitja stekel v naših izložbah (vandalizem) in njihove dotrajanosti morali obnoviti stekla v izložbah sedanjega lokala Jet bar, nam niso dovolili razširitve okvirja, da bi lahko vgradili energetsko varčnejše steklo." Po vzoru sosednjega lokala Geox, ki takrat še ni bil v lasti Uršulinskega samostana, so naredili enake obrobe, da so lahko vgradili steklo. Ko so dobili kulturnovarstvene pogoje in zatem načrt, ki so ga na zahtevo zavoda morali naročiti, so bile izložbe že obnovljene, še pojasnjujejo. "Povedali smo, da jih bomo upoštevali pri prihodnji obnovi. Kakšni gospodarji bi bili, če bi razbijali nove stvari, ki nam od Zavoda niso bile dovoljene, da bi izvedli tako, kot je naredila Gimnazija?" Glede upoštevanja celostnega izhodišča, ki ga je za stavbo pripravila spomeniškovarstvena služba, pa se v Uršulinskem samostanu sprašujejo, kako lahko iz prejetih kulturnovarstvenih pogojev za lokale ugotovijo, kakšno je celostno izhodišče.
"To je preveč pomemben spomenik za samovoljno poseganje"
Za vsak poseg v stavbo je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, česar pa po navedbah zavoda ob ureditvi omenjenega lokala na Šubičevi ulici ob menjavi najemnika niso storili, čeprav so lastnika na to opozorili, ko so opazili menjavo najemnika. Problematika je širša, izhodišč se ne držijo niti najemniki sosednjih prostorov, pravijo v ZVKDS-ju. Dogaja pa se ravno to, kar spomeniškovarstveno službo najbolj skrbi - predhodni primeri slabih praks postanejo širše sprejemljivi. "Tu gre vendarle za Plečnikov spomenik, ki je ščiten s statusom kulturnega spomenika državnega pomena, kjer pa vendar ne more vsakdo početi, kar se mu zahoče," poudarja Tatjana Adamič. "Dokler ne bomo prišli do tega spoznanja, se bo takšno poseganje brez spoštovanja konservatorskih smernic ponavljalo. Gre za zelo pomemben, mestotvorni segment. Javni lokali v pritličju sooblikujejo peščev prostor in njegovo doživljanje prostora."
V starem mestnem jedru več spoštovanja do stavbne dediščine
V starem mestnem jedru je položaj boljši. Očitno je v zavesti ljudi, da gre za jedro, ki ga je treba varovati. Pri preostalem delu mesta pa te zavesti ni, pravi. "Pa vendarle mi kot mestno jedro pojmujemo območje do Tivolske ceste, torej ne zgolj srednjeveške in baročne dediščine, ampak tudi vse, kar je nastalo v 19. in 20. stoletju. Dediščina bi morala biti tako v zavesti investitorja kot arhitekta, ki jih prvi najamejo. Ko potujemo Slovenci po tujini, občudujemo, kako so urejena stara mestna jedra, pri nas pa se nam upoštevanje pravil ne zdi potrebno," še razmišlja Tatjana Adamič.
Predvidene sankcije, ki pa nikoli niso izvedene
Nespoštovanje konservatorskih izhodišč v primerih lokalov v stavbi Gimnazije Jožeta Plečnika je ZVKDS večkrat prijavil Inšpektoratu za kulturo in medije, ki je maja 2013 lastniku izdal opozorilo, da ta mora zaprositi za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za izvedene posege, da se na ta način odpravi ugotovljena nepravilnost in vzpostavi zakonito stanje. Uršulinski samostan je sicer pridobil kulturnovarstveno soglasje za sanacijo izložb lokalov ob Šubičevi ulici, vendar do izvedbe še ni prišlo. Ker imajo sami zavezane roke, si v ZVKDS-ju vsaj pri pomembnejših spomenikih želijo, da bi bile kršitve sankcionirane. "Predvidena je tudi izvršba. Investitorju ali lastniku se torej naloži sanacija ali povrnitev v prvotno stanje na lastne stroške, če tega ne naredi, pa je sledi izvršba. Vendar do zdaj še nobena ni bila izpeljana. Inšpektorat zavodu naroči, da to izvede na stroške lastnika. Zavod seveda nima denarja in ga mora dobiti od lastnika, kar pomeni, da takšne situacije nikoli niso realizirane, kot bi morale biti," razlaga vodja ljubljanske enote ZVKDS Boris Vičič.
Več kot sto prijavljenih kršitev na leto
Inšpektorat RS za kulturo in medije (IRSKM) prejme letno od 100 do 140 prijav kršitev spomeniškovarstvenih pogojev, zgolj za področje nepremične kulturne dediščine. Kot so nam pojasnili, je od uveljavitve novih določil Zakona za varstvo kulturne dediščine (ZVKD-1) IRSKM izdal že kar nekaj pravnomočnih in izvršljivih odločb ter iz razloga, ko v posameznih primerih zavezanec sam odločb ni izvedel, ZVKDS skladno z določili zakona pozval k finančni oceni sanacije in določitvi datuma izvršbe. ZVKDS predloge nadaljnjega ravnanja pripravlja v skladu s proračunskimi zmožnostmi, še dodajajo. Zakon določa, da "če inšpekcijski zavezanec v roku, ki ga določi inšpektor, sanacije ne izvede, inšpektor odredi, da pristojna organizacija izvede dela na stroške zavezanca. Skladno z 32. točko 3. člena ZVKD-1 je pristojna organizacija za varstvo nepremične kulturne dediščine Zavod za varstvo kulturne dediščine."
Glede omenjenega primera Gimnazije Jožeta Plečnika so 29. maja 2013 zavezancu Uršulinskemu samostanu izdali opozorilo, da mora najpozneje v enem mesecu ZVKDS zaprositi za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za izvedene posege na predmetnem objektu, da se tako odpravi ugotovljena nepravilnost. Na skupnem sestanku so se julija istega leta dogovorili, da se dela izvajajo pod nadzorom pristojnega zavoda in da se nemudoma začne pridobivati potrebna upravna dovoljenja za izvajanje del. Potem ko je 10. januarja 2014 ZVKDS Uršulinskemu samostanu na podlagi arhitekturnega načrta podal kulturnovarstveno soglasje, je bila s tem zahteva, določena z opozorilom IRSKM-ja izpolnjena, zato je bil postopek ustavljen, o morebitnem odstopanju del od izdanega soglasja pa inšpektorat ni bil obveščen, so sporočili.
Rešitev tudi kadrovska okrepitev inšpektorata
Rešitev za ureditev celotne problematike samovoljnega poseganja najemnikov lokalov v središču mesta, vidijo v konkretni kadrovski rešitvi RISKM, "ki trenutno za področje nepremične kulturne dediščine (NKD) za celotno področje Slovenije premore zgolj dva inšpektorja, in sicer za vseh 30.000 enot NKD-ja. Kadrovske rešitve pa bodo izvedene v skladu s proračunskimi zmožnostmi," so še sporočili z Ministrstva za kulturo, pod okriljem katerega deluje inšpektorat.
"To je boj z mlini na veter"
Spomeniškovarstvena služba si po Vičičevih besedah želi predvsem, da bi lastniki in najemniki lokalov resno vzeli videz urbane okolice in zanj tudi nekaj storili. "Marsikoga ne zanima, zato so to boji z mlini na veter. Ravno zato upamo, da bodo v ustrezno prenovljeni izložbi gimnazije prepoznali primer dobre prakse, kaj se da doseči, če lastnik upošteva določbe iz spomeniškovarstvenega akta. Kjer je volja, je tudi pot."