O identifikaciji avtorja slike z veličastnim prizorom velikana, ki grozi preplašenim ljudem in živalim, se je razpravljajo že poleti. Takrat je ena izmed glavnih izvedenk za Goyo zapisala, da slika, ki je nastala med Napoleonovo okupacijo Španije na začetku 19. stoletja in velja za eno najdramatičnejših Goyevih del, "ni drugega kot pastiš", torej nekakšna kombinacija potez različnih avtorjev.

Prado se spopade z zmoto
Kajpada take ugotovitve svetovno znanemu madridskemu muzeju niso bile všeč, a so se, kot kaže, le sprijaznili z dejstvom, da so se mnogi strokovnjaki, ki so več let zagovarjali dejstvo, da je Goya avtor Velikana (El Coloso) in se pri tem sklicevali na "močno kompozicijo in centrifugalni dinamizem" slike, zmotili. V muzeju so po nekajmesečnih preučevanjih domnevno Goyeve slike sklenili, da je delo po vsej verjetnosti naslikal eden izmed mojstrovih učencev, ki so svoje umetniške sposobnosti pilili v slikarjevem ateljeju.

Podrobnosti, ki pričajo "v prid" vajenca
Manuela Mena, vodja restavracije Goyevih slik, ki je o Velikanovi avtentičnosti dvomila že dvajset let, pravi, da podoba ogromnega golega moškega, ki se dviga nad pokrajino in bežeče ljudi, slogovno nima veliko skupnega z drugimi Goyevimi deli.

"Če pogledate sliko ob pravi svetlobi ... se opazi pomanjkanje tehnike v rabi svetlobe in barv, ki se močno razlikuje pri Velikanu v primerjavi z drugimi mojstrovinami, pripisanim Goyi," je zapisala Mena na spletnih straneh muzeja. Že prej pa je opozorila na nekatere podrobnosti, ki kažejo, da delo ni Goyevo: zmotili sta jo umazana pokrajina in za Goyo nenavadna perspektiva celotnega prizora, poleg tega pa je ugotovila, da se osel, ki je na omenjeni sliki videti kot plišasta igrača, niti približno ne približa oslom, kot jih je v tistem obdobju risal Goya.

Z restavracijo do novih ugotovitev
Najverjetneje je pravi avtor edini uradno priznani vajenec slovitega španskega slikarja Asensio Julià, na kar nakazujeta tudi začetnici A. J., izpisani v levem kotu platna. Prado hrani obširno zbirko Goyevih del, med drugim tudi t. i. "črne slike" (Pinturas Negras), Velikana pa ima v lasti od leta 1931, prvič pa so se dvomi o verodostojnosti slike pojavili leta 1992, ko so delo očistili, da bi ga restavrirali za razstavo Goya: El capricho y la invención.

Slike pod vtisom grozot
Nastanek Velikana sega v zgodnje 19. stoletje, ko je Napoleon zasedel Španijo, kar je v deželo pripeljalo grozote, ki jih je Goya nadvse izpovedno in realistično ponesel na svoja platna. Tudi "sporna" slika naj bi po mnenju interpretov izražala obup nad propadlim svetom, alegorično pa naj bi se Španci (mali ljudje pod velikanom) zbirali za upor proti Napoleonovi vojski.

L. Š.