Pokopališče je bilo odprto maja 1906, na njem pa so pokopani tudi nekateri znani Slovenci in Slovenke, med drugim književniki Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, Josip Murn Aleksandrov in Lili Novy, politiki Edvard Kocbek, Janez Evangelist Krek in Angela Vode, slikar Rihard Jakopič in arhitekt Jože Plečnik.

Vrt vseh svetih
Plečnik si je kompleks Vrta vseh svetih zamislil s simboličnim portalom v zelenju, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Objekti po njegovi zamisli, imenovani Plečnikove Žale, so bili zgrajeni leta 1940, so zapisali na spletni strani javnega podjetja Žale, ki upravlja pokopališče. Prvotno pokopališče se je tudi pozneje večkrat razširilo, cerkev Vseh svetih so sezidali pred 25 leti. Poleg Plečnika so na pokopališču številne nagrobnike oblikovali različni slovenski umetniki in arhitekti.

Do leta 1968 so na Žalah opravljali le klasične krstne pokope, z upepeljevalnico pa so nato omogočili tudi žarne pokope. Dandanes obsega pokopališče tudi prostor za raztros pepela. Umetno gomilo za raztros pepela je zasnoval Marko Mušič s svojimi sodelavci. Mušič je sicer v 80. letih prejšnjega stoletja naredil idejno zasnovo za celoten zahodni del pokopališča, imenovan tudi Mušičeve Žale. Ta del je oblikovan kot obzidano mesto mrtvih z grobnimi polji, med katerimi so z zelenjem obraščene poti.

Žrtve prve, druge vojne in vojne za Slovenijo
V tem delu pokopališča stoji tudi nacionalni spomenik vsem padlim v bojih za samostojno Slovenijo leta 1991. Na žrtve prve svetovne vojne na pokopališču spominja Kostnica žrtev prve svetovne vojne, v kateri so med drugim pokopani pripadniki avstro-ogrskih oboroženih sil, srbski, ruski in romunski vojni ujetniki ter koroški borci. V 30. letih prejšnjega stoletja so na pokopališču uredili italijansko vojaško pokopališče, fizično ločeno od preostalega dela pokopališča, pa tudi judovski del.

Žrtvam druge svetovne vojne so namenili spomeniški kompleks v severnem delu pokopališča. Lipa sprave, zasajena v 80. letih prejšnjega stoletja, simbolizira tudi željo po dostojnem pokopu žrtev zunajsodnih povojnih pobojev, postavili pa so tudi spomenik za žrtve dachavskih procesov.