"Absolutno zaljubila sem se v The King's Speech, ampak v življenju še nisem videla filma, v katerem bi Heleno Bonham Carter tako očitno uporabili samo kot pohištvo", o enem izmed filmov, ki v času lobiranja za nominacije nabirajo vsestransko kritiško podporo, na primer piše komentatorka hollywoodskega dogajanja Sharon Waxman.
Helena Bonham Carter kot kos pohištva?
Kraljev govor, zgodba o očetu Elizabete II., angleškem kralju Juriju VI., ki je moral premagati svojo govorno napako, če je hotel na predvečer druge svetovne vojne z avtoriteto zavladati narodu (na oblast je leta 1936 prišel po nenadni abdikaciji svojega brata), je kritike navdušila predvsem z "naelektrenim kontrast med čudovito razrvanim monarhom Colina Firtha in slastno predrznim terapevtom Geoffreyja Rusha", kot je zapisal recenzent Joe Morgenstern. Abdicirani brat Edward, ki se je prestolu odpovedal, da bi se poročil z za kraljevo družino ne dovolj "plemenito" Američanko Wallis Simpson, je Guy Pearce, Helena Bonham Carter pa nastopi v (očitno bolj borni) vlogi kraljeve žene.

Razbesnjeni piflarji Aarona Sorkina
Eden najbolj vročih filmov ta hip, Socialno omrežje, je marsikoga razburil zaradi domnevno "mizoginega prikaza žensk"; na scenarista Aarona Sorkina so se menda usule obtožbe, da so z dvema častnima izjema prav vse ženske v filmu zgolj topoumne prisklednice ali seksualni objekti. Sorkin se je na pisanje različnih blogov na enem od njih med komentarji celo osebno odzval: "Razumeti morate, da pišem o zelo specifični situaciji. Facebook se je rodil iz skrajno mizoginih vzgibov, iz maščevanja, iz ideje o primerjanju ženske najprej z domačimi živalmi, potem pa ene z drugo. (...) Pisal sem o zelo jezni, sovražni skupini ljudi. To niso ljubki piflarji, o kakršnih se je snemalo filme v osemdesetih. Neznansko besni so, da lepa dekleta še vedno hočejo hoditi s športniki in ne s tistimi, ki ta hip vodijo svet."

Minnie Driver: Ženske imamo v filmu izhodiščno vlogo priveska
Primerov je še več - in prebivalke mesta sanj niso zadovoljne. Minnie Driver je nedavno na premieri filma Conviction, v katerem nastopi s Hilary Swank in Juliette Lewis, pripomnila, da je za igralko neskončno težje dobiti dobro vlogo kot za njenega moškega kolega: "Tvoja naloga, če si ženska v tem poklicu in kot taka le privesek v filmu, je, da nadgrajuješ napisani scenarij - ker na papirju ni po navadi ničesar dovolj navdihujočega." Swankova, ki je za vlogo v filmu Fantje ne jočejo dobila oskarja (potem pa do zmagoslavja v Punčki za milijon dolarjev precej poniknila v ozadje), se strinja: "Jaz sem imela srečo in dobila nekaj fantastičnih vlog. Ampak na razpolago jih ni veliko."

Filmi z moško zvezdo na čelu konec koncev tudi zaslužijo več - s častno izjemo drugega Seksa v mestu, ki pa ga, če je kaj pravice na svetu, ne bomo videli med nominacijami za kakšno nagrado, ki se ne tiče kostumografije.

Ena lastovka še ne prinese pomladi
Slutnja, da bodo ženske prihodnje leto na oskarjih spet zasenčene, je še posebej veliko razočaranje po letošnji podelitvi, ko se je zdelo, da smo s podelitvijo prvega oskarja za režijo v ženske roke (za Bombno misijo ga je dobila Kathryn Bigelow) priča resnični spremembi v filmski industriji. A statistika govori drugače: leta 2009 je bilo med režiserji le sedem odstotkov žensk (dva manj kot leto pred tem).

In ne samo, da večino poletnih spektaklov, napovedanih za 2011, snemajo moški (in z moškimi v glavnih vlogah), snemajo jih tudi za moške. Poleti prihaja nov del franšize Možje X (X-Men: First Class), novi Pirati s Karibov, nadaljevanje "komedije za fante" Prekrokana noč in nordijski spektakel Thor. "Pravijo, da ženska izbere film, če gre par skupaj v kino. Mogoče so se pa tudi ženske naveličale gledati ženske," je po drugi plati upravičen pomislek filmskega kritika Barryja Normana.

Nikar tako črnogledo
Seveda pa je do neke mere vse stvar zornega kota: obstajajo tudi taki, ki letošnje leto razglašajo za čisto žensko zmagoslavje, in naštevajo do 15 imen v igri za glavne nagrade. No, pet nominirank za oskarja za žensko vlogo bo v vsakem primeru, toda pogosto se zgodi, da je že vnaprej precej jasno, na kateri naslov bo kipec na koncu šel: letos je, denimo, Sandra Bullock (The Blind Side) izpolnila pričakovanja praktično vseh napovedovalcev "izida" oskarjev. "Med nabiranjem igralk je po navadi težava, najti že tri zares dobre vloge," mirno priznava filmski kolumnist Pete Hammond. Izjemne ženske vloge so pogosto v film vpeljane kot "protiutež" markantnemu moškemu liku: taka je bila na primer vloga June Carter, ki je Reese Witherspoon leta 2006 prinesla oskarja (Hoja po robu), Hilary Swank pa je svojo vlogo boksarke v Punčki za milijon dolarjev gradila v kombinaciji z ostarelim trenerjem (Clint Eastwood).

Poleg zgoraj omenjenega Conviction se kot močnega aduta največkrat izpostavlja psihološko dramo Black Swan Darrena Aronofskega, ki je glavno vlogo maščevalne baletke zaupal Natalie Portman. Tu je še komedija the Kids Are All Right, v kateri Annette Bening in Julianne Moore igrata lezbičen par, ki ima težave z vzgajanjem svojih najstnikov, ter Made in Dagenham, drama o tovarniški delavki (Sally Hawkins), ki se bori za dostojno plačilo za ženske v proizvodni industriji. Nicole Kidman je v Rabbit Hole žalujoča ženska, ki ji je nepričakovano umrl sin, Michelle Williams pa se v Blue Valentine skuša rešiti iz dušečega zakona. Omembo si zaslužijo še Anne Hathaway (Love and Other Drugs), Lesley Manville (Another Year, ki ga bomo v kratkem videli na Liffu), Gwyneth Paltrow (Country Strong) in Naomi Watts (Fair Game).