Na primeru Polanski so se kresala mnenja zagovornikov vere v poboljšanje posameznika in nujnost spoštovanja volje žrtve, ki je sama že večkrat prosila za končanje procesa in umik obtožnice, na eni strani, ter tistih, ki terjajo kazen, ki mora pač doleteti vsakega kršilca zakona, ne glede na njegov mednarodni ugled in dosežke. Foto: EPA
Na primeru Polanski so se kresala mnenja zagovornikov vere v poboljšanje posameznika in nujnost spoštovanja volje žrtve, ki je sama že večkrat prosila za končanje procesa in umik obtožnice, na eni strani, ter tistih, ki terjajo kazen, ki mora pač doleteti vsakega kršilca zakona, ne glede na njegov mednarodni ugled in dosežke. Foto: EPA
The Ghost Writer
Svoj zadnji film, The Ghost Writer, v katerem med drugim nastopata Pierce Brosnan in Ewan McGregor, je Polanski dokončal prav iz svojega 'zapora' v Gstaadu. Za triler je na letošnjem berlinalu dobil nagrado za najboljšo režijo. Foto: EPA
Polanski, ki je ves čas vztrajal, da je bilo dekle spolno izkušeno in da je na odnose pristalo, je 42 dni preživel na opazovanju v psihiatrični bolnišnici, nato pa še pred izrekom obsodbe pobegnil iz države. V ZDA se od takrat ni vrnil (vzeli so mu tudi vizum) - niti oskarja za režijo filma Pianist leta 2002 ni prišel iskat osebno, ampak mu ga je v Pariz prinesel prijatelj Harrison Ford. Foto: EPA
Svoj glas v podporo režiserju so takoj po aretaciji vzdignili številni oboževalci in tudi slavni kolegi iz filmske industrije. Foto: EPA
Roman Polanski je svoboden

Poljsko-francoskega režiserja so švicarske oblasti septembra lani na podlagi trideset let stare ameriške tiralice aretirale, ko se je udeležil filmskega festivala v Zürichu. Od decembra dalje (potem ko je plačal 4,5 milijona švicarskih frankov varščine) je živel v, roko na srce, precejšnjem razkošju v hišnem priporu v svoji vili v Gstaadu, na katero ga je vezala elektronska zapestnica.

Jedro spora je seveda odprti primer iz leta 1977. Polanski je priznal, da je imel spolne odnose s takrat 13-letno Samantho Geimer, vendar pa je leto pozneje zbežal iz države, saj se je menda bal, da bi mu (po njegovih besedah pristranski) sodnik dosodil 50-letno zaporno kazen. S pridobitvijo francoskega državljanstva se je v Parizu rojeni režiser poljskega rodu zaščitil pred izročitvijo ZDA.

Primer Polanski je globoko razdelil politične in filmske kroge na tej strani Atlantika in onstran njega - nekateri so dobitnika oskarja izrecno podprli, drugi so se od zadeve raje distancirali.

Kakšen je bil tajni dogovor?
Švicarsko pravosodno ministrstvo je pri odločitvi, da slavnega režiserja ne bo izročilo ameriškim oblastem, upoštevalo tudi državne interese, je povedala pravosodna ministrica. Sklicuje se tudi na morebitno proceduralno napako pri ameriškem zahtevku za izročitev. Widmer-Schlumpfova namreč opozarja, da so ameriške oblasti zavrnile zahtevo njenega ministrstva za vpogled v zapriseženo izjavo Rogerja Gunsona, namestnika državnega tožilca, ki je leta 1977 primer obravnaval. Gunsonovo pričanje iz januarja letos naj bi pomagalo določiti, ali je sodnik takrat menil, da 42 dni, kolikor jih je Polanski preživel na opazovanju v psihiatrični ustanovi, pomeni vso zaporno kazen, ki mu je naložena. "Če je bilo tako, je gospod Polanski svojo kazen že odslužil in je podlaga, na kateri temelji zahtevek za izročitev, neutemeljena," ugotavlja švicarsko ministrstvo za pravosodje. Dodaja še, da se ZDA ne morejo pritožiti na odločitev Švice.

Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da neposredno po objavi zanj dobre novice ni bilo mogoče ugotoviti, ali je Polanski že zapustil svoje švicarsko domovanje v Gstaadu. Z odločitvijo švicarskih pravosodnih oblasti so seznanjeni tako odvetnik 76-letnega Polanskega kot tudi veleposlaniki ZDA, Francije in Poljske.

Režiser "zadovoljen s pravično odločitvijo"
Polanski se je na novico, da ga Švica ne bo izročila ZDA, odzval z besedami, da je bilo "sodišče do njega pravično", je javnosti sporočil tesni prijatelj Polanskega in njegov podpornik, francoski pisatelj in filozof Bernard-Henri Levy. Levy je govoril s Polanskim, ki je dobro razpoložen, "tako kot na milijone tistih, ki so ga podprli". Odzvala sta se tudi že francoska ministra za kulturo in za zunanje zadeve, Frederic Mitterrand in Bernard Kouchner. Oba je odločitve Švice, da režiserja ne bo izročila ZDA, razveselila.

Polanski se končno lahko priključi skupnosti umetnikov, ki so ga v dolgih mesecih, ko je trajal sodni postopek, obdali s toplino in spoštovanjem, je med drugim komentiral Mitterrand. Kouchner je švicarski kolegici Micheline Calmy-Rey izrazil svoje "globoko olajšanje", ker se bo režiser lahko posvetil ustvarjalnemu delu.

Zaporna kazen, ki naj bi jo odslužil "na skrivaj"
Maja je Polanski v izjavi za javnost, s katero je prekinil večmesečni molk, velik del krivde za nastalo zmedo pripisal (zdaj že pokojnemu) takratnemu sodniku, ki se je bal za svojo javno podobo, če obtoženca ne bi poslal v zapor. Zato je sodnik tudi ignoriral dogovor, ki sta ga dosegla odvetnik obtoženega in tožilec in ki naj bi obenem rešil režiserja pred dolgoletnim zaporom, dekletu pa prihranil nepotrebno izpostavljanje v javnosti. Polanski namreč zatrjuje, da je odslužil dogovorjeni čas za zapahi in da je obtožnica, ki trdi drugače, krivična. "V nalogu za mojo izročitev piše, da sem zbežal, da bi se ognil obsodbi ameriškega sodnega sistema, a v naknadnem prizivu sodišču sem priznal dejstva in se vrnil v ZDA odslužit svojo kazen. /.../ Tako je: pred 33 leti sem služil zaporno kazen v zaporu v Chinu, in ne v kakem VIP-priporu. To obdobje naj bi pomenilo mojo celotno kazen - a do takrat, ko sem prišel na prostost, si je sodnik že premislil in ta sprememba njegove odločitve je bila razlog za moj beg iz Združenih držav."

Roman Polanski je svoboden