Ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in izjemnimi uspehi je ob prevzemu nagrade dejala, da je najlepša nagrada, ki jo človek v življenju lahko dobi, tista, ki mu jo podelijo kolegi. Ob tem se je dotaknila tudi številnih služb, ki jih je zamenjala, in krajev, kjer je živela in delala. Vse to je po njenem mnenju pripomoglo, "da posebno dobro občuti koprodukcije". Te so bile po njenih besedah "včasih silno grdo gledane v Sloveniji, ampak stvari se bistveno menjajo. V Evropi v tem trenutku večina filmov nosi oznako koprodukcije."

Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je bil v govoru med drugim kritičen do filmske politike države. "Tri zaposlene ta država že tretje leto v duhu varčevanja financira Slovenskemu filmskemu centru. 3,3 odstotka je predlog znižanja proračunskih sredstev za SFC za leto 2016," je dejal.

"Učni teden za razmislek o slovenski resničnosti in identiteti"
Državni sekretar na kulturnem ministrstvu Anton Peršak pa je izpostavil, da je Festival slovenskega filma za gledalce "neke vrste učni teden, v katerem bodo lahko ponovno razmišljali o slovenski resničnosti in slovenski identiteti". Prav film je, meni, tista umetnost, ki na najbolj avtentičen način prikazuje okolje, v katerem nastaja.

Nagrade vesna letošnjega polnoletnega festivala bodo podelili v soboto. Vesna tako rekoč simbolizira moč junakinje iz legendarnega istoimenskega filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap, ki danes predstavlja enega stebrov zgodovine slovenskega filma.

Rekordno število prijav
Za letošnji festival so ustvarjalci prijavili rekordno število del, in sicer kar 146 filmov. V tekmovalnem programu bodo predvajali 14 celovečernih, pet srednjemetražnih in več deset kratkih filmov. Tem so letos namenili posebno mesto, ker so lani zaradi slabše bere celovečernih filmov rešili festival. Prikazali jih bodo v treh programih in kot predfilm k celovečernim filmom. Kot so sporočili organizatorji, bo tudi zaradi obilice filmov letošnji festival za dan daljši.

Drugi dan festivala bodo v večernem sporedu med drugim na ogled dokumentarni film Dom Metoda Pevca, celovečerni film Matevža Luzarja Dekleta ne jočejo in Idila Tomaža Gorkiča.

V četrtek bo različnim kratkim in študijskim filmom sledil kratki film Impromtu Sonje Prosenc, temu bo sledil film Mateja Nahtigala Psi brezčasja. V Amfiteatru bo po kratkih filmih Peter Peter in Mali princ na ogled celovečerni film Borisa Petkovića Utrip ljubezni, ki mu bosta sledila kratki film Ljubezen na strehi sveta Jana Cvitkoviča in celovečerni film Mihe Knifica Stvari, ki sem jih hotel početi s tabo.

Petkov večerni spored prinaša kratki film The Runner, nato pa še celovečerna koprodukcijska filma Zenit in Kosec.

Sobota se bo rutinirano začela z zajtrkom z avtorji (ti bodo potekali skozi ves festival) in projekcijami kratkih in dokumentarnih filmov, trojico celovečernih filmov pred sklepno podelitvijo nagrad pa predstavljajo Julija in alfa Romeo Blaža Završnika (njegov film Pot v raj je lani osvojil nagrado občinstva), koprodukcijski film Spomini utopljenca Kyrosa Papavassiliouja in Naše vsakdanje življenje Ines Tanović.

V nedeljo bodo predvajali kopico kratkih filmov, popoldne bo na ogled koprodukcija Postali bomo prvaki sveta, ki mu bo sledil film Terra Magica Jureta Breceljnika, letos tragično umrlega režiserja in fotografa. Film so po njegovi smrti dokončali njegovi sodelavci. Zaključno dejanje festivala pa bo projekcija letošnjih zmagovalnih filmov, ki se bodo 23. septembra preselili v Slovensko kinoteko.

Kdo bo sedel v žiriji?
O 12 vesnah in še osmih neobveznih nagradah bo odločala žirija v sestavi Simon Pintar, Polona Petek, Varja Močnik, Siniša Gačić in Gregor Božič. Podelili jih bodo v soboto, ko bodo razdelili še šest nagrad pokroviteljev, med njimi nagrado za Stopovo igralko oziroma igralca leta. Na lanskem festivalu je vesno za najboljši celovečerni film prejel Boj za Siniše Gačića. Svojevrstno presenečenje je bil študentski film Prespana pomlad Dominika Menceja, ki je med drugim prejel nagrade za najboljši kratki film, režijo in scenarij.

Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bo že ob odprtju prejela producentka Dunja Klemenc, ki je med drugim sodelovala pri Nikogaršnji zemlji Danisa Tanovića, nagrajeni s tujejezičnim oskarjem. Nagrajenki v čast so pripravili tudi razstavo, na kateri bodo predstavljeni dokumentarno fotografsko gradivo iz osebnega arhiva nagrajenke, arhivov Slovenske kinoteke, Slovenskega filmskega centra in drugih virov ter filmski plakati.

24 ur na dan na spletni televiziji
Festival bosta spremljala strokovni in glasbeni program. V prvem bo med drugim govor o nacionalnem filmsko-vzgojnem programu in izzivih distribucije ter v sodelovanju z zavodom Aipa o uveljavljanju pravic na avdiovizualnih delih, zlasti pri avtorjih prispevkov, kot so montažerji, scenografi in kostumografi.

Festivalsko dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi prek spleta, za kar bodo prek akademske televizije AKTV poskrbeli študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.