Ker so številni kritiki, ki so velikanu animacije, ki pooseblja "mainstream", celostno zaokroženo podobo tipične Amerike, risanki rasistične podtone očitali, še preden je bil scenarij dobro končan. A zgodba o Tiani, revni natakarici iz New Orleansa, kateri pot nekoč prekriža v žabo spremenjeni princ Naveen, je preizkušnjo prestala: film je bil s 25 milijoni dolarjev zaslužka minuli konec tedna najbolj gledan film v ameriških kinematografih.

Dolg seznam Disneyevih "spodrsljajev"
Vsakdo, ki malce pozna zgodovino velikana, ki nosi ime Walta Disneya, je jasno, da je "rojstvo" prve temnopolte glavne junakinje vse prej kot neznatna prelomnica. Nenazadnje govorimo o podjetju, ki se že desetletja otepa obtožb rasizma ali pa vsaj ustvarjanja rasno stereotipnih likov - najostrejših kritik so bili deležni opis Arabcev v Alladinu, izrazito "črne" nerazgledane vrane v Dumbu, gorile v Knjigi o džungli, ki edine nimajo britanskega naglasa in skušajo biti kot "pravi ljudje", Indijanci v Petru Panu in seveda "zloglasni" črni kentaver v Fantasii, ki čisti kopita belim - ta prizor so leta 1969 iz risanke tudi izrezali).

Je torej princeska Tiana znanilka novega obdobja v vladavini zdaj že 86 let stare korporacije - ali pa se jim lahko poskus modernizacije grdo maščuje? "Disney veliko tvega," je za The Times povedal Mark Anthony Neal, profesor afroameriških študij. "Lahko si predstavljate, da se okrog prve temnopolte princeske zganja precej cirkusa. Če bo uspešna, lahko stavimo, da bosta tudi DreamWorks in Pixar prišla na dan s temnopoltimi glavnimi junaki."

Medtem ko industrija čaka, da se bo pokazalo, ali bo risanka dovolj uspešna, da se bo razrasla v franšizo (nenazadnje Disneyeva "divizija princesk", ki šteje devet juakinj, na leto priinese 4 milijarde dolarjev zaslužka, zadnja dva filma s princeskama, Mulan (1998) in Pocahontas (1995), pa sta skupaj prislužila več kot 300 milijonov), nekatere skrbi, da je optimalni trenutek že mimo: "obamamanija" se je v ZDA med genezo tega filma namreč že krepko prevesila v grenko streznitev. No, prvo družino kot celoto imajo Američani še vedno neznansko radi, kar lahko filmu samo koristi.

"Retro" pristop
In če že sama tematika ni dovolj veliko tveganje, so se pri Disneyu odločili še za eno: risanka je animirana "ročno" in posneta v dvodimenzionalni tehniki (pa čeprav je podjetje že pred petimi leti objavilo, da so dokončno "preklopili" na računalniško animacijo). Tudi glasbena podlaga sodi še v "staro šolo" - zveni kot nekaj iz broadwayskega muzikala, torej slog, ki so ga celovečerni animirani filmi opustili pred kakimi desetimi leti. Vse to naj bi gledalca diskretno vrnilo v "zlato dobo" Disneyevih celovečernih risank.

Blagoslov najvplivnejše osebnosti v zabavni industriji
Zanimivo je, da se je ideja za Princesko in žabca skristalizirala že pred tremi leti (ko je bilo še najbolj verjetno, da bo nova predsednica Hillary Clinton), in sicer na posestvu Oprah Winfrey, kot povzema The Times. Kraljica dnevne televizije je nekega dne gostila animatorja Rona Clementsa in Johna Muskerja, Disneyevega producenta Petra Del Vecha in režiserja Roba Edwardsa, ki je svoj čas sodeloval pri Princu z Bel Aira. Predstavili so ji svoj koncept in jo prosili, da bi posodila glas materi glavne junakinje (Oprah je bila menda tako ganjena, da je jokala. In seveda vlogo sprejela).

V izogib vsakršni kontroverznosti ...
V izogib temu, da bi se nova risanka pridružila zgornjemu seznamu rasnih klišejev, so do zadnjega hipa s pomočjo raznih svetovalcev (med katerimi je bila tudi Oprah) pilili vse vidike scenarija. Glavni junakiji je bilo sprva menda ime Maddy, kar pa zveni preveč podobno "mammy", starinski oznaki za temnopolto sužnjo/dojiljo na belski plantaži, zato so jo prekrstili v Tiano. Tudi njeno kariero so iz "samo" sobarice povzdignili v ambiciozno natakarico, ki si želi voditi lastno restavracijo. Odločitev, dogajanje postaviti v New Orleans, ki bi ga bilo prav lahko posejati s stereotipnimi liki starih džezistov in podobnega se je prav tako zdela kontroverzna, a menda so ga izbrali zato, ker mesto premore "evropski šarm".

Morda najbolj očitno tveganje smo prihranili za konec: Tianin princ je precej svetlejše polti kot ona - ni sicer bel, črn pa tudi ne (glas mu posoja brazilski igralec Bruno Campos, Tiana pa je Anika Noni Rose, ki se je spominjamo iz Sanjskih deklet). Angela Helm je to na spletni strani Black Voices neusmiljeno komentirala takole: "Čeprav imamo na najvišjem položaju v državi temnopoltega človeka s temnopolto ženo, so pri Disneyu očitno prepričani, da si temnopolt moški ne zasluži naziva princa."

Ustvarjalci risanke se branijo, da gre zgolj zato, da princ, ki je odraščal v neki daljni deželi, preprosto ne more imeti enakega odtenka polti kot v New Orleansu rojena Tiana. Čeprav je dogajanje postavljeno v 20. leta prejšnjega stoletja, se zgodba izogiba vsakršnim eksplicitnim referencam na rasno ločevanje, ki so ga takrat v (neanimiranem) življenju še kako prakticirali.