V njegovem delu se prepletajo neizčrpna domišljija, spevna melodika in glasbena karakterizacija, bil je tudi pretanjen poznavalec glasu kot izraznega sredstva. Njegove opere tvorijo jedro repertoarja opernih hiš po vsem svetu.

Giuseppe Verdi se je rodil 10. oktobra 1813 v vasici Le Roncole pri Bussettu v pokrajini Parma. Nekateri dokumenti za njegov rojstni datum navajajo tudi 9. oktober 1813. Odraščal je v nepremožni gostilniški družini in že zgodaj izkazal nadarjenost za glasbo. Pri 19 letih se je želel vpisati na glasbeni konservatorij v Milanu, ki se danes imenuje prav po njem. Tam ga niso sprejeli, ker naj bi bil prestar in naj bi imel premalo klavirskega znanja. Verdi je zatem zato znanje pridobival zasebno pri maestru Vicenzu Lavignu. Ostal je v Milanu in študiral pri njem ter se začel seznanjati z italijanskim glasbenim gledališčem.

Veliki trojček: Rigolleto, Trubadur in La Traviata
V milanski Scali je uspel že s prvo opero Oberto, to je bilo leta 1839. Njegova druga opera je propadla – skladal je ob umirajoči ženi in otrocih. Nato pa se je z zelo uspešno opero Nabucco začel njegov skladateljski vzpon vse do velikega trojčka, ki ga sestavljajo Rigolleto, Trubadur in La Traviata. Pozneje se je tem pridružila še Aida. Leta 1874 je Verdi napisal Rekviem, poklon smrti in odrešenju.

Po dolgem premoru je znova začel pisati opero. V starosti je med danes 28 ohranjenimi operami napisal še dve mojstrovini, Othella (1887) in Falstaffa (1893). Skladatelj je bil vseskozi izredno pozoren na librete, ki so nastajali po predlogah velikih literarnih mojstrov, kot so Hugo, Byron, Voltaire, Dumas in Shakespeare.

Med pomembne Verdijeve opere spadajo poleg omenjenih še Ernani, Macbeth, Luisa Miller, Siciljanske večernice, Simon Boccanegra, Ples v maskah, Moč usode in Don Carlo.

Pogreb brez glasbe in petja
Zadnja leta življenja je skladatelj preživel v Milanu. Umrl je za posledicami kapi, 27. januarja 1901. Pokopali so ga v skladu z njegovimi zadnjimi željami, to je bilo brez glasbe in petja. Pogreba se je na ulicah Milana udeležilo približno 28.000 ljudi.

Na vprašanje, katero je njegovo najlepše delo, je Verdi odgovoril, da je to dom za ostarele glasbenike, ki ga je ustanovil. Tja so prenesli njegove posmrtne ostanke ob spremljavi Nabucca. V tej operi je izražena želja Italijanov po svobodi in zedinjenju – Verdi pa je tudi sam podpiral gibanje za združeno Italijo.