Organistka Polona Gantar je študirala orgle na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, deluje kot glasbena urednica na programu Ars in kot orgelska interpretka. Na orglah ljubljanske stolnice bo poustvarila Premrlova najintimnejša ter melodično, harmonsko in oblikovno najbolj skrbno obdelana orgelska dela, ki jih je na stolne orgle najverjetneje redno izvajal tudi skladatelj sam. Več kot trideset let je bil namreč organist in ravnatelj stolnega kora, orgle v stolnici pa je poznal do najmanjše podrobnosti. Vedel je, kako zveni vsak register posebej in v kombinaciji z drugimi, poznal je vse zvočne skrivnosti instrumenta, na katerega je igral več desetletij.

Sooblikoval prvi koncert za orgle v ljubljanski stolnici
Spremljal pa je tudi delo orglarskega mojstra Ivana Milavca, ki je leta 1911 v stolnici postavil nove orgle. Skupaj z drugimi organisti in pevskim zborom ljubljanske stolnice je sooblikoval prvi koncert ob blagoslovu novih orgel 14. februarja 1912 in ga označil za pomembno prelomnico na področju cerkveno-glasbene dejavnosti, saj naj bi z njim dal pobudo tudi drugim zborom in cerkvam zunaj mesta, da so začeli prirejati cerkvene koncerte, kar prej ni bilo v navadi. Zanimivo je, da je že za prvi koncert na novih orglah v stolnici izbral skladbo z božično vsebino, to je bilo delo poljskega skladatelja Felixa Nowowiejskega z naslovom Božič v starodavni Marijini cerkvi v Krakovu.

Po mnenju skladatelja in duhovnika Matije Tomca naj bi imel Premrl tudi sicer poseben čut za izvajanje tovrstnih skladb. "Z veseljem se spominjam maš v ljubljanski stolnici v božičnem času, ko smo bogoslovci z užitkom poslušali 'zvončkljanje' s kora, ki ga je Premrl ravno v tem času tako spretno in domiselno izvajal," je zapisal ob izidu notne izdaje Premrlovih Pastoral.

Življenjski projekt: Pastorale
Premrlovo dovršeno orgelsko igro, predvsem pa mojstrsko registriranje so občudovali številni njegovi sodobniki. Danes spada med najplodovitejše slovenske glasbene ustvarjalce, prav v Pastoralah je izkoristil vse zvočne odtenke stolnih orgel ter izrazil najgloblja občutja adventnega in božičnega razpoloženja, izhajajočega iz globoke vernosti in pristne slovenske domačnosti. V svojem opusu je zapustil več kot štirideset pastoral, ustvarjal jih je vse življenje. In čeprav je najbolj zaslovel po svojem mojstrstvu na področju kontrapunkta, je v pastoralah dal prednost melodiji, ki je preprosta in velikokrat blizu ljudski melodiki; v nekaterih zaslišimo znane slovenske božične melodije, ki jih je premišljeno vpletel v zvočno zgodbo posamezne skladbe. Občutja pa je izrazil skozi harmonijo, ponekod lahkotno in tekočo, drugje bolj zgoščeno in disonančno.

Premrlove pastorale – drobne, a čustev in zvočnih barv polne skladbe se zdijo kot perle na ogrlici slovenske glasbe z adventno in božično tematiko. V soju adventnih lučk se bodo lesketale tudi na tokratnem, letošnjem zadnjem Arsovem orgelskem koncertu.