83-letni francoski skladatelj, dirigent, pianist in aranžer, ki je najbolj znan po svoji filmski glasbi, podpisal se je pod glasbo za več kot 200 filmov, se je najprej posvečal džezu. Njegov pohod na glasbene odre se je začel leta 1954 z albumom I love Paris, ki je požel odlične kritike in spada med najbolj prodajane instrumentalne albume vseh časov.

Štiri leta pozneje se je preselil v meko džeza, New York, kjer je med drugim sodeloval s številnimi džezovskimi velikani, ki jih je pritegnil k sodelovanju. Gre za slovita imena: Miles Davis, Dizzy Gillespie, John Coltrane, Ben Webster, Bill Evans in Hank Jones. Nastal je veličasten album z naslovom Legrand Jazz, ki je bil posnet v le nekaj dneh. Pozneje se je posvetil filmski glasbi, med njegovimi najbolj znanimi deli so pesem I will wait for you iz slavnega muzikala Cherbourski dežniki (The Umbrellas of Cherbourg), ki ga je leta 1963 posnela mlada Catherine Daneuve pod režisersko taktirko Jacquesa Demyja, naslovna pesem The Windmills of your mind za film Afera Thomasa Crowna (The Thomas Crown Affair), glasba za film Yentl ... Seznam njegovih del za film je presegel število 200.

V svoji izjemno plodni in dolgi karieri je prejel nešteto nagrad, med njimi tudi tri oskarje in grammyje: 1968 za The Windmills of Your Mind v filmu Afera Thomasa Crowna, leta 1971 za film Summer of '42 in leta 1983 za najboljšo izvirno pesem za film Yentl. Skupno je bil Legrand za oskarja nominiran kar 12-krat, za zlati globus 14- krat in za grammyja osemkrat.

Na torkovem koncertu v Cankarjevem domu bodo na sporedu filmska glasba iz Cherbourskih dežnikov ter filmov Poletje ’42, Yentl in Afera Thomasa Crowna ter melodije, ki jih je Legrand zložil za filme priznanega francoskega režiserja Jean-Paula Rappeneauja. Večer bodo zaznamovale tudi nekatere nepozabne Legrandove uspešnice, kot so Let the Music Playing in What Are You Doing the Rest of Your Life.

Z njim smo se pogovarjali med vajami v Londonu.

Rojeni ste v glasbeni družini ...
V bistvu ne. Moj oče je bil glasbenik, vendar pa ga nisem poznal, saj je zapustil mamo, ko sem bil star tri leta.

Od kod vaša želja po glasbenem ustvarjanju?
Ko je oče zapustil mamo, je v stanovanju pustil tudi star klavir. Ker nisem hotel hoditi v šolo, sem velikokrat ostal doma in cele dneve igral klavir. Igrati sem se naučil sam. Ko je mama videla, da je glasba edino, kar me zanima, je najela profesorje. Takrat sem bil star štiri leta.

Vaš prvi album I love Paris je bil izjemno uspešen. Kako ste se spopadli z uspehom in slavo?
Veste, stvari se ne naučimo z uspehom, ampak z neuspehi. Tiste lekcije so veliko več vredne.

Ste svetovno znan skladatelj filmske glasbe. Je pristop k delu, ko pišete glasbo za film, drugačen, kot če pišete glasbo sicer?
Drugače je. V 60. letih sem delal v francoski kinematografiji, sodeloval sem pri številnih filmih. V filmsko glasbo sem vnesel nov pristop, slog, nov zven in razmišljanje, to sem potem prenesel tudi v ZDA, kjer sem 20 let neprestano ustvarjal v ameriški produkciji.

Je bila ta sprememba kulture za vas šok ali je bila to voda na vaš mlin, ker ste želeli nekaj novega?
Spremembe so mi bile zelo všeč, predvsem pa mi je všeč, da na vse mogoče načine in v vseh mogočih vidikih glasbe ostaneš začetnik. Igram klavir, igram ga zelo dobro, veliko sem delal, skladam, skratka, vsi vidiki glasbe me prežemajo. In zaradi tega in discipline vseskozi ohranjam svežino veselja, da sem glasbenik.

Ste kdaj prešteli, kolikokrat si v povprečju ogledate film, za katerega pišete glasbe?
Za normalen, običajen film je tako, da ga znam na pamet. Vzamem ga domov, kjer imam projektor, in si ga zelo velikokrat zavrtim. Potem zaslišim glasbo, ki jo zahteva oz. si želi posamezen prizor, in skušam "ubogati" in zapisati glasbo. Vedno je cilj, da bi napisal novo, izvirno in lepo glasbo, ki ni bila še nikoli zapisana.

Kakšen je vaš odnos z režiserji? Je veliko pogajanj z njimi ali vam pustijo proste roke? Predstavljam si, da ste vi "šef"?
Režiserji so načeloma ljudje, ki so igralci, tehniki, pisatelji, glasbeniki niso pa nikoli. Zato sem že od nekdaj delal po svojem občutku, brez tujega vpliva. Če se je zgodilo, da je režiser želel določeno glasbo, pač dela nisem sprejel. Vedno sem točno vedel, kaj želim, in to mi je bilo za film zelo dragoceno.

Delali ste z najslavnejšimi glasbeniki 20. stoletja, med njimi so Miles Davis, John Coltrane, Frank Sinatra, Ray Charles, Louis Armstrong, Ella Fitzgerald, Liza Minnelli, Barbra Streisand in Nina Simone. Predstavljam si, da ste doživeli marsikatero prigodo? Katera vam je ostala močno v spominu?
Sodeloval sem s številnimi odličnimi džezovskimi glasbeniki, kot so Miles Davis, Phil Woods in Chermann, Barbra Streisand, delal sem s Frankom Sinatro, Erikom Satiem, Leno Horne. To so bili moji prijatelji, krasno je bilo delati z njimi.

Na eni strani ste delali z najbolj slavnimi glasbeniki, po drugi strani pa tudi s številnimi nadarjenimi mladimi glasbeniki, ki ste jim mentor. Kako gledate na vlogo mentorja?
Številni mladi glasbeniki so zelo nadarjeni, velikih mojstrov džeza pa žal ni več, vsi so že pokojni.

Proces glasbenega ustvarjanja danes je zelo drugačen kot nekoč. Veliko je uporabe računalnika. Kako vi gledate na te spremembe?
To ni pomembno. Nikoli nisem delal na računalnik. Delam s papirjem in svinčnikom. Partituro napišem na papir. To je edini način, da dobro ustvarjaš. Računalnik je za tiste, ki nimajo dobre osnove. Če se lahko izrazim poetično: so bergle za tiste, ki so izgubili svoje noge.

10. novembra boste prvič nastopili v Ljubljani. Je težko izbrati repertoar za posamezni koncert, upoštevaje izjemno velik opus vaših del?
Res je, da imam zelo veliko na izbiro. Za koncert za Ljubljano sem izbral predvsem filmsko glasbo. Izbral sem skladbe iz filmov Cherbourski dežniki, Afera Thomasa Crowna in Yentl, v katerem je igrala Barbra Streisand.

Ksenja Tratnik

^{Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-kultura@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najkasneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo s posredovanimi podatki upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.}