Novoodkrita dokumentacija priča o tem, da je mladi Louis Armstrong odraščal v hudi revščini, v popolnoma drugačnem okolju od tistega, ki je zaznamovalo njegovo odraslo življenje. Nova knjiga, Stomp Off, Let’s Go: The Early Years of Louis Armstrong (Zgodnja leta Louisa Armstronga), ki je izšla pod okriljem založbe Oxford University Press, med drugim navaja, da sta bili tako Armstrongova mama kot sestra na neki točki aretirani zaradi prostitucije. Njen avtor je Ricky Riccardi, kurator zbirke v Armstrongovem muzeju v New Yorku.

Louis Armstrong se je leta 1901 rodil v New Orleansu. Leta 1912 je bil aretiran, ker je streljal z očetovo pištolo, in poslan v popravni dom za temnopolte otroke, Colored Waif’s Home; tam je prvič v rokah držal kornet (trobilo, podobno trobenti) in začel sanjati o glasbeni karieri. Leta 1922 se je v Chicagu pridružil skupini džezista Kinga Oliverja, leta 1925 pa je že izdajal albume pod lastnim imenom. Do šestdesetih je bil že tako slaven, da so njegovi albumi (natančneje: priredba naslovne pesmi iz muzikala Hello, Dolly!) z vrha lestvice izrinili celo skupino The Beatles.

Kadar je beseda nanesla na njegovo mladost, je Armstrong o svoji materi in sestri govoril s silno naklonjenostjo, češ da sta ga vedno podpirali. Glasbenikovi biografi so v preteklosti že sklepali, da sta bili ženski družino včasih prisiljeni preživljati s prostitucijo, a za to ni bilo nobenih dokazov. Zdaj so se v arhivih našla policijska poročila in zaslišanja iz tistega časa, ki potrjujejo, da sta bili Armstrongova mama Mayann in sestra Beatrice večkrat aretirani in preživeli po več dni skupaj v priporu.

Riccardi se je pri svojem pisanju naslonil na neobjavljene posnetke, na rokopise in pisma, na intervjuje z Armstrongovo sestro v njenih zrelih letih, na nedokončano avtobiografijo glasbenikove druge žene Lil Hardin ter na nelektorirani in neurejeni Armstrongov rokopis za avtobiografijo Satchmo: My Life in New Orleans.

"Louis je govoril o razmahu prostitucije v svoji domači soseski, nikoli pa ni govoril o aretacijah svoje mame. Zdaj imam dokaze – črno na belem," je Riccardi potrdil za britanski časopis The Observer. "Še najbolj neverjetno je to, da so bila policijska poročila pred približno letom in pol naložena na spletno stran ancestry.com." Predtem so bila shranjena v arhivih javne knjižnice v New Orleansu.

Policijsko poročilo iz leta 1914 navaja, da Mayann grozi bodisi kazen (v višini dveh dolarjev in pol) ali pa 30 dni pripora, pri čemer je bil njen poklic zapisan kot "prostitucija". Uradnik je ob tem zapisal, da "kazen ni bila plačana".

Po Riccardijevih besedah je Armstrongova usoda najlepši primer sanjskega vzpona iz blata med zvezde: v otroških letih je moral jesti hrano, pobrano iz smeti, njegov oče je takoj po sestrinem rojstvu družino zapustil, živeli pa so v tako nasilni četrti New Orleansa, da je bila med ljudmi znana pod vzdevkom "Bojno polje". "Loius je ljudi vedno obravnaval s prijaznostjo in spoštovanjem. Rad je imel ljudi in svoji mami je pripisoval vse zasluge za to, da ga je naučila lepega vedenja. Ampak obenem pa je včasih tudi za mesec ali dva izginila."

O Armstrongovi sestri je zgodovinar odkril naslednje: "Našel sem zapiske o njeni aretaciji za prostitucijo in časopisni članek o tem, da je v stanovanju, kjer se je izvajala prostitucija, ustrelila človeka. Čeprav je bila aretirana, takrat ni šla v zapor za daljši čas."

Leta 1916 je bil zaradi "postavanja" aretiran tudi Louis Armstrong sam. "Ta ohlapni termin je dajal policiji proste roke, da je temnopolte ljudi nadlegovala samo zato, ker so obstajali, ampak včasih so ga uporabljali tudi za svet prostitucije. (...) Končalo se je tako, da ga je prostitutka zabodla v ramo. Našel sem posnetek, na katerem govori o tem incidentu in kaže svojo brazgotino, obenem pa pove, da je njegova mama, ko je izvedela za napad, storilko skoraj ubila."

Gre za posnetek Armstrongovega zasebnega pogovora s prijateljem in producentom Georgeem Avakianom iz leta 1953; posnetek so leta 2023 našli v Avakianovi zbirki v newyorški javni knjižnici. Na njem Satchmo pripomni: "Ne vem natančno, kolikokrat sem šel v zapor. To je bilo takrat nekaj čisto vsakdanjega."

Riccardi je izbrskal tudi policijske kartoteke drugih likov iz Armstrongovega otroštva, ki pričajo o tem, da so ga obdajali precej nevarni kriminalci. Očetovski lik v njegovi mladosti je bil denimo t. i. "Black Benny", ki je bil zaprt zaradi nasilja nad ženskami in zato, ker je nekoč moškemu v glavo vrgel opeko ter mu razbil lobanjo.

V neobjavljenih intervjujih se je Armstrong spominjal, kako se je izogibal kroglam: "Pravijo, da Gospod poskrbi za tepčke – in name prav gotovo pazi. Krogle so švigale mimo mene, jaz pa sem kar pihal bluz. Nikoli nisem bil ranjen ... Ne vem, kako to, da me ni zadelo, kadar so začeli streljati."

Armstrong je nastopal vse do svoje smrti leta 1971. Riccardi to, da se ni nikoli upokojil, pripisuje trobentačevim spominom na revščino v mladosti: "Nekoč je že bil lačen, bil je reven – in odločen je bil, da se to ne bo več ponovilo. Potiskal se je do roba zmogljivosti in nastopal čisto vsak večer."