Ob 150-letnici je predsednico Veroniko Brvar in častnega predsednika Antona Vengušta danes sprejel minister za kulturo Vasko Simoniti. Predstavila sta zgodovino društva in program za letošnje leto.

Kot je predsednica povedala za STA, si prizadevajo za vključujočo družbo številnih možnosti, v kateri lahko svojo priložnost spoznavanja, izgradnje, izpopolnjevanja in uveljavitve dobijo tako ljubitelji glasbe kot tudi mladi glasbeni profesionalci ter vrhunski uveljavljeni ustvarjalci in poustvarjalci. Posebno skrb namenjajo tudi najmlajšim in njihovim prvim stopinjam v svet petja in glasbe.

Zaznamovala čas do druge svetovne vojne

Glasbena matica je bila ustanovljena leta 1872. Do druge svetovne vojne je izobrazila številne profesionalne in ljubiteljske glasbenike. S svojim delovanjem pa je najbolj zaznamovala čas do druge svetovne vojne. Začela je izdajati slovenske skladbe, spodbudila zbiranje ljudskih pesmi, leta 1882 ustanovila glasbeno šolo in leta 1891 pevski zbor.

Začela je tudi koncertno dejavnost, ustanovili so prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter leta 1919 Orkestralno društvo. Istega leta je z ustanovitvijo konservatorija omogočila začetek izobraževanja poklicnih glasbenikov.

Po njenem zgledu so ustanovili glasbene šole tudi drugod, društvo pa je ustanovilo svoje podružnice po slovenskih mestih. Z ohranjanjem ljudske glasbe je postavila institucionalne temelje za poznejše znanstvene raziskave, kar je leta 1934 privedlo do ustanovitve Folklornega inštituta. Bogat notni in društveni arhiv danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

Med izvirnimi programi ima osrednje mesto ciklus samospevov

Danes ima široko razpredeno mrežo sodelovanj in povezav z osrednjimi kulturnimi institucijami, kot so Cankarjev dom, RTV Slovenija, Festival Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana ali Narodni dom Maribor, nevladnimi organizacijami, kot sta Slovensko komorno glasbeno gledališče in Festival Imago Sloveniae, ter izobraževalnimi ustanovami, kot sta konservatorij in akademija za glasbo, opisuje Veronika Brvar. Po njeni oceni je postala referenca za glasbeno gledališče za otroke ter vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo. Med izvirnimi programi ima osrednje mesto ciklus samospevov.

"Skozi vso zgodovino je Glasbena matica Ljubljana gradila svojo prepoznavnost na kakovostnih zborovskih sestavih in odkrivanju pevskih glasov," je povedala Veronika Brvar. Kot je še dodala, so trenutno najbolj ponosni na svojo pevsko piramido, v kateri so Otroški pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Kreča, Mladinski operni zbor in Vokalna skupina, ki ju vodi Irma Močnik, Mešani pevski zbor z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in Seniorski pevski zbor, ki ga vodi Igor Švara.

Slavnostna akademija bo 21. maja v Slovenski filharmoniji

V jubilejnem letu so zasnovali program, v katerem se bo lahko izkazal vsak od petih sestavov, vsi pa bodo skupaj nastopili na slavnostni akademiji, ki jo pripravljajo 21. maja v Slovenski filharmoniji. Na programu bodo dela slovenskih skladateljev, med njimi skladbi častnih članov Lojzeta Lebiča in Jakoba Ježa, ter krstna izvedba dela mladega skladatelja Tilna Slakana, je napovedala predsednica društva.

Na dan akademije bodo organizirali tudi srečanje društev Glasbenih matic iz Maribora in Trsta, pred pročeljem zgodovinske stavbe in po aleji skladateljev pa bodo obudili spomin na ustanovitelje društva. Na obletnico bodo opozorili še z izdajo zgoščenke slovenskih samospevov ter spominsko knjigo, v kateri bodo strokovnjaki z različnih področij osvetlili manj znana poglavja iz zgodovine društva.

Glasbeni matici bo posvečen tudi mednarodni simpozij v okviru aprilskih Slovenskih glasbenih dnevov, v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom pa v septembru načrtujejo še kongres o priložnostih in izzivih za mlade glasbene profesionalce. S spominskimi znamkami se bo obletnici poklonila tudi Pošta Slovenije.