Peta izdaja sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi se bo s prvim koncertom začela v torek, 17. aprila, končala pa štiri dni pozneje. Letos bo potekala na treh prizoriščih, poleg Ljubljane še v Mariboru in Kranju. Prav tako bo prelomno glede prizorišča v Ljubljani, saj se organizatorji poslavljajo od Stare elektrarne, ki jim je dala številne lepe spomine, in vodijo festival na novo prizorišče – Oder pod zvezdami, Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Nekaj koncertov pa bo tudi v Hostlu Celica. V Kranju bodo glasbeniki zavzeli Hišo Layer. V Mariboru pa bodo koncerti v Jazz Klubu Satchmo in kulturnem centru Pekarna – MC.

Sedemnajst koncertov bo v treh slovenskih popestril tudi pester spremljevalni program, ki bo obarvan praktično, umetniško in tudi debatno.

Mi pa smo se pred festivalom, ki so ga organizatorji podnaslovili z besedami "Odprite ušesa!" izmenjali nekaj besed z njegovim umetniškim vodjem.

Pred nami je peta ponovitev festivala Godibodi. Kakšne spremembe ste pripravili za letošnje leto?
JD: Peti Godibodi je poseben v tem, da ne bo le v Ljubljani, ampak bo sočasno potekal v Mariboru in Kranju. Kot vsa leta do zdaj ga pripravljamo iz preprostega razloga: glasbeni nastopi v živo. To se mi zdi, da je še najbolj presežno v glasbeni kulturi. Sploh v finančnoprodukcijskih okvirih v Sloveniji je nastop v živo presežen. Nosilci zvoka so vedno podoživetje tega. So informacija, s katero podoživljaš nastop v živo. Stik s publiko je ključnega pomena.

Kako je potekal letošnji izbor nastopajočih?
JD: Večinoma gre za promocijo novitet. Med festivalom bo izšlo osem zgoščenk. Nekaj jih je izšlo že v začetku leta. Skupine, ki se predstavljajo na festivalu, so pred kratkim ali pa bodo med festivalom izdale novo zgoščenko. Gre za predstavitev nekega dela, ki so ga zabeležili, zdaj pa je treba to predstaviti občinstvu.

Kako v množici festivalov uspevate, da se obdržite med njimi?
JD: Težko. Časi so taki. Kriza je čas, ko je za presežno kulturo še posebno težko. Ni enostavno. Vztrajamo, ker se nam to zdi izjemno pomembno. Ker je ogromno presežnih izvajalcev v Sloveniji, ki imamo težke razmere zaradi specifičnosti našega kulturnega prostora. Tu je trg, ki slabo deluje. Samo zato vztrajamo, ker se nam zdi to zelo pomembno. Je rezultat entuziastične ekipe, izkušenj, pripravljenosti razumevanja vseh, ki pri festivalu sodelujejo in vedo, zakaj sodelujejo.

Komercialno popularnih izvajalcev na vašem festivalu skorajda ne bomo videli.
JD: Mislim, da imamo kar nekaj skupin, ki so kar pomembne med slovenskimi ustvarjalci in imajo že precej dolgo zgodovino. Skupina Katice tako letos praznuje 20. obletnico. Imamo tudi nekaj skupin, ki se vrtijo po radijskih valovih. Gre pa za področje ljudske in kakovostnejše popglasbe – področja, ki v Sloveniji zelo trpi. Na večjih kulturnih prostorih v večjih državah to področje živi samo za sebe, brez nekih subvencij, imajo dovolj občinstva, da preživijo sami od sebe. V Sloveniji pa je najbolj subvencionirana visoka kultura, popkultura. Ampak treba je razumeti, da je publika na drugi strani precej manj številčna kot v večjih državah.

Zakaj vztrajate pri promociji živega nastopa, v času, ko ljudje le še redko "skočijo v neznano", kar se tiče poslušanja njim neznane glasbe?
JD: Zdi se mi pomembno, da se vsi zavedamo, kako je živi nastop drugačen kot poslušanje posnetka. Gre za neko interakcijo. Izvir, ki velikokrat napolni človeka, s tem, da lastno ustvarjalnost manifestira. Zdi se mi pomembno to, da ima človek svoj glasbeni okus. Da kljub temu, kar prodajajo mediji, sami presodijo: kaj jim ustreza, kje je veliko iskrenosti in kje je bogato sporočilo. In da to tudi nagradijo bodisi s komentarjem, bodisi z aplavzom, bodisi z obiskom koncerta. Ta odziv je za glasbenika zelo pomemben. Glasbeniku se navdih poglablja, tem bolj publiki zastaja dih. Gre za zelo simbiotski odnos.

V sklopu festivala pa ne bodo le koncerti. Kaj bi sami še posebej izpostavili?
JD: Imamo okroglo mizo, ki bo posvečena spontanim uličnim nastopom. Ker v Ljubljani – odkar je središče malo bolj osvobojeno prometa – se je našlo kup lepih prizorišč, kjer se lahko glasbenik ustavi in zaigra. V tem najbolj osnovnem odnosu: glasbenik na ulici za človeka, ki gre mimo. Ta okrogla miza, ki jo pripravljamo, se ukvarja s tem, da je precej zvočnega onesnaženja v Ljubljani, da so marsikje trgovci in gostinci postavili na ulice zvočnike in s tem bolj opozarjajo nase in po drugi strani pa precej vplivajo na okolje. V kakšnih zahodnoevropskih mestih je tega precej manj, ker je to že odkrito kot zvočno onesnaženje. Mi bi si tudi želeli, da bi bilo v Ljubljani tega manj in bi bilo več tišine. Tišina je javna dobrina, ki jo težko najdeš in je kar primanjkuje. Radi bi opozorili na to, da se vzpostavi čim več mirnih kotičkov, kjer bi lahko potekali spontani ulični nastopi.

Ulica je tudi trg.
JD: Res je, in tudi ulica je svobodna. Nikomur ni treba dati pet evrov v klobuk. Okus in človekova vest, vzgib – ga je nekdo prepričal, podal nekaj iskrenega – presodi, če je vreden tistega kovanca. Zdi se mi da je ulica enaka za vse. Če boš publiki všeč, se bo ustavila in te nagradila. Je lep preizkus, kako glasba deluje v realnosti.

Osem novih izdaj med festivalom je tudi dosežek za domač festival.
JD: Prav se nam zdi – kljub čudnim razmeram v založništvu -, da plošče še naprej nastajajo. Da se ti dokumenti časa in vsebine snemajo.

Koliko je poudarka na samo prodajo?
JD: Največja prodaja je danes na koncertih, ker poslušalci želijo podoživeti neke lepe trenutke, ki so jih doživeli na koncertu. Prodaja pa je, kakršna je. Tu gre tudi za kulturo in zmožnosti kupcev. Časi so takšni, da ljudje dobro premislimo, kam vložimo svoj denar. K vsemu je prispeval še dejavnik svetovnega spleta. In festival želi tudi skomunicirati, da je lepo, da podpreš ustvarjalca s tem, ko kupiš glasbo in omogočiš, da se bo morda loteval novih projektov in nadgradil vsebine. Trudimo se, da nekako pokrijemo z našo Celinko, ki je neprofitna družba, pokrijemo svoje stroške.

Je plošča vabilo na koncert ali spomin na koncert?
JD: Plošča je spomin, informacija za podoživljanje nekega doživetja. Tako tudi najbolj takrat cveti. Po drugi strani je pomembno, da kakšna skladba na plošči, pride na radijske postaje in osvoji poslušalce, da se ve, kaj lahko pričakujejo na koncertu. Eno z drugim.

Klavdija Kopina

LJUBLJANA
Oder pod zvezdami, Lutkovno gledališče Ljubljana
18.4. Katice in Volk Folk
19.4. Neomi in JAZOO
20.4. Klarisa Jovanović & Della Segodba in Pinela
21.4. Nula Kelvina in Katja Koren

Hostel Celica
17.4. Chris Eckman
19.4. Jana Sen
20.4. Duo Aritmija

MARIBOR
Kulturni center Pekarna - MC
18.4. Nula Kelvina

Klub 2012 - Satchmo
19.4. Eva Hren & Sladcore
20.4. Katja Koren

KRANJ
Layerjeva hiša
19.4. Volk Folk
20.4. JAZOO
21.4. Neomi