Program jubilejnega koncerta iz sklopa prireditev Festivala Ljubljana so zasnovali na skladbah častnih članov in predhodnice Filharmonične družbe.

Že pri šestnajstih glasbenica leta
Na koncertu v SF-ju bo dirigiral ruski dirigent Dmitrij Liss, ki so ga filharmoniki novembra 2016 gostili na abonmajskem koncertu, kot solistka pa bo z njimi prvič nastopila britanska violončelistka Natalie Clein. Pridružila se jim bo pri interpretaciji Koncerta za violončelo in orkester št. 2 v D-duru Josepha Haydna.

Umetnico, ki je leta 2016 sodelovala s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, je BBC že pri 16 letih imenoval za glasbenico leta. Poučuje na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu in igra na violončelo Simspon Guadagnini iz leta 1777. Leta 2015 so jo imenovali za rezidenčno umetnico na Univerzi v Oxfordu.

Ena največkrat izvajanih slovenskih simfoničnih skladb
Program jubilejnega koncerta je zasnovan na skladbah častnih članov Slovenske filharmonije oziroma njene predhodnice – Filharmonične družbe. Poleg Haydnovega koncerta bo tako mogoče slišati še Simfonijo št. 6 v F-duru, imenovano Pastoralna, Ludwiga van Beethovna. Skladbo so člani Filharmonične družbe prvič izvedli v Ljubljani 28. februarja 1818. Beethoven je Filharmonični družbi tedaj poslal prepis partiture z lastnoročnimi popravki, leto pozneje so mu podelili diplomo častnega člana. Kopija partiture, ki jo danes hrani Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani, bo na ogled v avli Slovenske filharmonije.

Za uvod pa bo zazvenela simfonična pesnitev Bela krajina novomeškega skladatelja Marjana Kozine, ena največkrat izvajanih slovenskih simfoničnih skladb. Z njo se mu bo orkester poklonil, ker je dal pobudo za ustanovitev filharmonije in v njej zasedel mesto prvega direktorja. Ob tej priložnosti ga bodo imenovali za častnega člana, so sporočili iz zavoda.

30. december – odločba o ustanovitvi
Slovenska filharmonija je bila ustanovljena leta 1947 na pobudo Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba. Podporo sta dobila pri predstavniku oblasti, Edvardu Kardelju, da je slovenska vlada 30. decembra navedenega leta izdala odločbo o ustanovitvi. Med njenimi poglavitnimi nalogami je bila skrb za izvedbe del domačih ustvarjalcev in del iz svetovne glasbene literature, kar je njeno poslanstvo še danes.

S tem se je uresničila zamisel o kontinuirani simfonični reprodukciji in samostojnem profesionalnem orkestru. Pred tem je tradicijo filharmoničnih koncertov v Ljubljani negovala nemška Filharmonična družba, ki pa je v novih političnih razmerah po prvi svetovni vojni z novo državo SHS oziroma Jugoslavijo, ki je nastala na tem ozemlju, postala nesprejemljiva. Leta 1918 je priredila zadnji koncert, Ljubljana pa je posledično za nekaj časa ostala brez rednih simfoničnih koncertov.

13. januarja 1948 v veliki unionski dvorani
Novo glasbeno združenje je ob slovenski operi, Akademiji za glasbo in drugih glasbenih ustanovah in društvih postalo eden poglavitnih nosilcev glasbene kulture na Slovenskem. Prvi koncert je novi Orkester Slovenske filharmonije odigral 13. januarja 1948 v veliki unionski dvorani. Od tedaj so ga vodili številni priznani dirigenti. Stalnica so abonmajski koncerti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pripravljajo pa tudi priložnostne koncerte ter glasbene matineje za mlade poslušalce.