Letošnja ponudba projekta, ki ga od leta 1995 pripravlja Evropska zveza radijskih postaj, je obsegala 15 koncertov, 9 najzanimivejših, pri čemer lahko prav vsak ljubitelj (božične in adventne) glasbe najde nekaj zase, za svojo dušo in srce, pa se bo čez dan zvrstilo na Arsu: iz Montreala, Dresdna, Vilne, Londona, Köbenhavna, Reykjavika, Barcelone, Saarbrückna in Kölna, devet krajev iz sedmih držav.

Najprej smo obiskali starodavno cerkev Marijinega obiskanja v montrealskem okrožju Sault-au-Récollet, kjer so se ob 11.00. na koncertu intimnejše komorne glasbe prepletale francoske in quebeške božične pesmi, tako izvirne avtorjev Carlosa Salzeda, Henrija Büsserja, Gabriela Fauréja, Thierryja Piloteja in Françoisa-Augusta Gevaerta, kot tudi priredbe tradicionalnih oz. tradicijskih napevov, ki jih je za različne komorne sestave pripravila harfistka Valérie Milot. Ob njej bodo niti v intimnem komornem muziciranju prepletali še sopranistka Marianne Lambert, trobentač Frédéric Demers in violončelist Stéphane Tétreault.

Opoldne se bomo čez Atlantik preselili v dresdensko Kulturno palačo, kjer je pred dvema tednoma glasbeni program, naslovljen Božična zborovska glasba izvedel Dresdenski komorni zbor. Sestav je vodil Hans-Christoph Rademann, pri izvedbah sta sodelovala še organista Konrad Schöbel in Pascal Kaufmann, slogovno raznovrsten spored pa je obsegal glasbo nemških skladateljev različnih zgodovinskih obdobij, vse od Johannesa Eccarda, Michaela Praetoriusa in Heinricha Schütza, prek Schumanna in Brahmsa do Regerja, pa tudi glasbo Antonia Vivaldija in Benjamina Brittna.

Uro pozneje je sledil prvi neposredni prenos današnjega dne. V snemalnem studiu Litovske državne radiotelevizije bo nastopil Godalni kvartet Baltic Way, ki ga sestavljajo vidni glasbeniki različnih baltskih orkestrov: violinistki Dalia Dėdinskaitė in Triin Ruubel sta prvi violinistki Estonskega nacionalnega simfoničnega orkestra, Andres Kaljuste je violist in dirigent orkestra Estonske nacionalne opere, violončelist Gleb Pyšniak pa je eden vodilnih solistov na področju resne klasične glasbe v Litvi. Baltski glasbeniki v Vilni pod geslom Božič – mir na zemlji pripravljajo izviren in barvit program instrumentalne glasbe. Ta najprej prinaša znano skladbo Arva Pärta z naslovom Fratres.

Osrednje delo sporeda je bil Godalni kvartet št. 3 Pēterisa Vasksa, ki je v uvodni stavek kvarteta integriral motive znane božične pesmi. Drugi stavek so navdihnili latvijski ljudski napevi in plesi, kromatiziran tretji del nas napeljuje na glasbeno govorico Šostakoviča ter raziskuje in prevprašuje obstojnost kakršnega koli miru v naši družbi, mirni in v podstati tudi malce melanholični sklepni del pa simbolizira "mir na zemlji". Spored dopolnjujeta še Andante iz 1. godalnega kvarteta Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa in Scherzo Concertante Teisutisa Makačinasa.

Prvi sklop koncertov ob 14.05 je zaokrožil posnetek koncerta zbora BBC Singers in mladega južnoafriškega glasbenika Abela Selaocoeja, ki se je predstavil v trojni vlogi – kot skladatelj, violončelist in pevec. Na koncertu, ki je bil 5. decembra v dvorani Milton Court v kulturnem središču Barbican, v osrčju londonskega mestnega jedra, le kakih 500 metrov proč od katedrale sv. Pavla in reke Temze, sta pripravila izviren in barvit preplet starejših evropskih božičnih napevov in malce bolj eksotično zvenečih skladb, prepojenih z afriškimi ritmi in melodijami. Dirigirala je Grace Rossiter, nastopajočim pa so se pridružili še glasbeniki, s katerimi Selaocoe pogosto sodeluje: pianist in aranžer Fred Thomas, tolkalec Sidiki Dembélé in basist Alan Keary.

Po krajšem premoru se posebni program Evroradijskega božičnega glasbenega dneva vrača natanko ob 16.00, ko boste lahko v neposrednem prenosu spremljali koncert odličnega Vokalnega ansambla Danskega radia v Garnizijski cerkvi v Köbenhavnu. Vodila ga bo priznana slovenska dirigentka Martina Batič, spored pa obsega dela Francisa Griera, Pierra Villetta, Francisa Poulenca in nekoliko obsežnejšo A Ceremony of Carols – Slavnost kolednic Benjamina Brittna. Ta bo zvenela v priredbi za zbor in harfo Juliusa Harrisona, zboristom pa se bo pri izvedbi pridružil v Köbenhavnu živeči ameriški harfist Zachary Hatcher.

Sledil bo posnetek koncerta vokalno-instrumentalne glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki je zvenela 1. decembra v Hallgrímurjevi cerkvi v Reykjaviku. Luteranska cerkev je najvišja stavba na Islandiji, tam pa so pod vodstvom mladega dirigenta Steinarja Logija Helgasona nastopili zbor Hallgrimurjeve cerkve, domači, torej islandski vokalni solisti (Harpa Ósk Björnsdóttir – sopran, Hildigunnur Einarsdóttir – mezzosopran, Bragi Bergþórsson – tenor in Fjölnir Ólafsson – bariton) in baročni ansambel Brák, ki ga vodi Alfia Bakieva. Na sporedu Bachovi kantati Vriskajte Bogu vse dežele in Zdaj prihaja odrešenik ljudstev oklepata odlomek iz Koncerta za čembalo št. 1 v d-molu, BWV 1052.

Večerni sklop koncertov se bo začel ob 20. uri s prispevkom radia Catalunya Musica, ki je v ponudbo posredoval posnetek koncerta iz Palače katalonske glasbe v Barceloni. Zbor Cererols je tam pod vodstvom organista in dirigenta Marca Díaza izvedel program z naslovom Slovesne božične večernice, ki je obsegal pretežno glasbo manj znanega španskega skladatelja in benediktinskega meniha 17. stoletja Joana Cererolsa. Spored so dopolnili še spevi in moteti Giovannija Pierluigija da Palestrine in Tomása Luisa de Victorie. Zbor Cererols sicer sodi med najmlajše katalonske vokalne sestave. Leta 2018 ga je ustanovila skupina glasbenikov in prijateljev, ki so se urili v liturgičnem zboru Escolania de Montserrat. Njihov cilj je bil s spoštovanjem in strastjo obuditi in predstaviti zborovski repertoar predvsem glasbe starejših obdobij. Ob tej priložnosti je omenjeni sestav pripravil rekonstrukcijo bogoslužja božičnih večernic (Completes Solemnes de Nadal) na podlagi izbora partitur za osem glasov oziroma dvojni zbor Joana Cererolsa.

Greh sladke mladosti
Predzadnji koncert Evroradijskega božičnega dneva ob 21. uri bo v znamenju simfonične glasbe. Filharmonični orkester Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern je pod naslovom Zimske sanje pripravil spored z glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, Ernöja von Dohnányija in Ericha Wolfganga Korngolda. Leta 1910 so po osebnem naročilu cesarja Franca Jožefa v Dunajski dvorni operi premierno uprizorili baletno pantomimo Snežak Ericha Wolfganga Korngolda. Mladi Erich je bil takrat star zgolj 13 let, zato je delo orkestriral njegov učitelj Alexander Zemlinsky, medtem ko je Korngoldov oče Julius napisal baletni scenarij po zgledu commedie dell'arte. Zgodba govori o revnem violinistu Pierrotu, ki hrepeni po svoji ljubezni Columbini. To je v hišo zaprl njen stric Pantalon. Otroci na tržnici pod Columbininim oknom postavijo sneženega moža z iztegnjenimi rokami. Pierrot se domisli, da bi se oblekel v belo in se postavil na mesto sneženega moža, dokler ga Pantalon ne bi povabil v svojo hišo, tu pa se zapleti šele zares začnejo. Vsebino slikovito povzema topline in raznolikih značajev polna Korngoldova glasba, ki jo dopolnjujejo še sloviti Cvetlični valček iz baleta Hrestač in uvodni stavek (Sanje o zimskem popotovanju) iz Simfonije št. 1 v g-molu Petra Iljiča Čajkovskega, ki je svoj simfonični prvenec označil za "greh sladke mladosti", ter Variacije na otroško pesem Ernőja von Dohnányija. Ta je za temeljno melodijo svojih Variacij izbral preprosto otroško melodijo, ki jo pri nas poznamo pod imenom Sveti, sveti, zvezdica. V Franciji je znana kot Ah, vous dirai-je, Maman (Ah, povedal ti bom, mama), v Nemčiji pa kot Morgen kommt der Weihnachtsmann (Jutri pride Božiček). Dohnányi je na to melodijo napisal variacije, ki so parodija na glasbo skoraj vseh skladateljev njegovega časa. V partituri je zapisal: "Za zabavo ljubiteljev humorja in za nejevoljo vseh ostalih". Ob tej priložnosti je solist 26-letni pianist Jonas Stark, ki je študiral na posarski univerzi za glasbo, Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in Hanovrski univerzi za glasbo, na kateri zdaj tudi poučuje. Je prejemnik številnih nagrad, vključno s posebno nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD leta 2022 v Münchnu.

Zadnje dejanje današnjega posebnega evroradijskega glasbenega programa na Arsu pa bo džezovsko obarvani koncert ameriške vokalistke Lynne Fiddmont, ki bo v Studiu 4 Zahodnonemškega radia v Kölnu združila moči s tamkajšnjim izvrstnim Big Bandom in njegovim vodjem Bobom Mintzerjem. Zadnji bo poleg vodenja zasedbe igral tudi na saksofon in EWI (elektronski pihalni inštrument). Nadvse zgovoren je naslov programa – Have Yourself A Jazzy Little Christmas.

Koncerta Nike Frelih v ciklu Obiski kraljice v živo
Dodajmo še, da bo devet evroradijskih koncertov vsebinsko primerno dopolnil orgelski recital Nike Frelih. Mlada blejska organistka je študirala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, vmes pa je bila tudi na študijski izmenjavi na Univerzi za glasbo v Leipzigu, kjer sta bila njena orgelska mentorja prof. Martin Schmeding in prof. Nicolas Berndt. V svoji domači cerkvi sv. Martina na Bledu bo z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklenila letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo 2024, ki jo program Ars prireja v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae (Podoba Slovenije), hkrati pa je to tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij. Frelih je orgle v svoji domači cerkvi označila kot "zelo barvite, uravnotežene, veličastne, a hkrati intimne". Njen nastop boste lahko ob 19.00 spremljali v neposrednem prenosu na programu Ars.